Javno razkritje dolžnikov na ustavno sodišče

Pirc Musarjeva namreč meni, da od tega ne bo želenih učinkov, medtem pa javnosti ostaja skrito bistvo - kaj je država storila za to, da bi davčni dolg izterjala. Zakon o davčnem postopku določa, da davčna in carinska uprava redno mesečno na svojih spletnih straneh objavljata podatke o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplačane obveznosti, in sicer v višini več kot 5000 evrov, kadar je dolg starejši od 90 dni. Prvič sta to storili minuli teden. Seznam neplačnikov naj bi služil namenu višanja davčne kulture in prostovoljnega poplačila davčnih dolgov, a informacijska pooblaščenka ugotavlja, da teh ciljev z javno objavo ni mogoče doseči. V zadnjem mesecu pred objavo prvega seznama v Sloveniji je bilo prostovoljno poplačanega zgolj pol odstotka davčnega dolga, po objavi pa se zgolj relativizira in banalizira pojem davčnega dolga, seznami neplačnikov pa so postali predvsem tarča posmeha. Bolj smiselno bi bilo objaviti, razloge za neplačilo in neuspešno izvršbo Kot opozarja, seznam neplačnikov raznovrstne življenjske zgodbe posameznikov izrazito nesorazmerno postavlja na isti "sramotilni steber", medtem pa javnosti ostaja skrito bistvo - kaj je država storila za to, da bi davčni dolg izterjala. Zato bi bilo po njenem mnenju veliko bolj učinkovito objaviti, kakšni so razlogi za neplačilo in neuspešno izvršbo s strani davčnega organa in ali je davčni organ izvršbo sploh poskusil opraviti v primernem roku. Takšen legitimen nadzor javnosti nad državo pa je mogoče doseči tudi brez javne objave imen, priimkov in rojstnih datumov posameznikov, ki davkov bodisi namerno ne plačajo, bodisi jih iz objektivnih razlogov ne morejo plačati. Pooblaščenka ob tem ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvajanje tistih izpodbijanih določb zakon, ki se nanašajo na fizične osebe. Zaradi tega bi namreč lahko posameznikom nastale težko popravljive posledice.