Sreda, 15. 6. 2022, 21.43
1 leto, 6 mesecev
Jani Prednik o potezi Fajonove: Jasno lahko odgovorim, da tega ne bi storil #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,33
46
"Nekateri to ocenjujejo kot napako, drugi ne. Lahko pa jasno odgovorim, da tega ne bi storil," na vprašanje, ali bi se bil pripravljen pokloniti pred spomenikom Borisa Kidriča, kot je to pred leti storila predsednica SD Tanja Fajon, odgovarja novi vodja poslancev te stranke Jani Prednik. "Sem eden tistih politikov, ki vedno zagovarjajo dialog čez politični pol. V Sloveniji smo sicer že nekaj časa v vzdušju, kjer je 'greh' imeti dialog z drugo politično opcijo. Jaz mislim, da bomo tukaj morali v državi odrasti," je še dejal. Odgovor na vprašanje, ali si je kdaj predstavljal, da bo šef Jonasa Žnidaršiča, pa si poglejte v zgornjem videu.
Jani Prednik se je rodil 7. aprila 1987 v Slovenj Gradcu. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Preden je bil leta 2018 prvič izvoljen za poslanca, je bil svetovalec v kabinetu ministra za kmetijstvo Dejana Židana. V svojem drugem mandatu je postal vodja poslanske skupine SD, ki jo je pred njim vodil aktualni gospodarski minister Matjaž Han. Jani Prednik je bil leta 2020 protikandidat Tanje Fajon za predsednika stranke. Zmagala je Fajonova, ki jo je podprlo 276 delegatov, Prednika pa 107.Gospod Prednik, vaša stranka je na volitvah osvojila 6,69 odstotka glasov. Kje so po vašem mnenju razlogi za ta rezultat, ki verjetno ni ravno najboljši?
Res je, rezultat Socialnih demokratov na zadnjih volitvah ni najboljši. Razlogov za to pa je več. Eden teh je gotovo ponoven pojav novega obraza, bilo pa je tudi ogromno taktičnega glasovanja. Verjamem, da bi sicer dosegli boljši rezultat.
Vsekakor ta rezultat pomeni, da moramo znotraj stranke narediti analizo, se odkrito pogovoriti, potegniti sklepe in se na podlagi te slabe izkušnje na volitvah odločiti, kakšne poteze bomo vlekli v prihodnje.
Dejstvo je, da smo bili Socialni demokrati ob mnogo volitvah označeni za stranko, ki ne bo preživela. Spomnimo se na parlamentarne volitve leta 2010, ko je zmagal Zoran Janković, potem leta 2014, ko je Miro Cerar dosegel izjemen rezultat, pa navsezadnje tudi na volitve 2018. Ne glede na vse smo preživeli tako leta 2010 kot v letih 2014 in 2018. Še več, ne samo, da smo preživeli, ampak se obdržali, ko večine drugih akterjev, vključno z novimi obrazi, ni več na političnem parketu ali pa niso več tako resni igralci.
To kaže tudi na to, da smo zrela in stabilna stranka, ki pa bo morala vendarle potegniti določene poteze ter se kadrovsko in vsebinsko osvežiti, prenoviti. Ampak kot rečeno, za socialno demokracijo v Sloveniji me ni strah. Socialni demokrati smo še vse preživeli, marsikatera druga stranka pa ni.
Vi ste bili na volitvah izvoljeni z 19,43 odstotka glasov, kar je najboljši rezultat med vsemi kandidati stranke SD. Tudi sicer je bila SD zunaj Ljubljane veliko bolj uspešna kot pa v prestolnici. Kako si to razlagate?
To ni nov pojav. Tudi na preteklih parlamentarnih volitvah je bilo tako, da je prostor v urbanih središčih, govorim o Ljubljani, Mariboru in nekaterih drugih mestih, zasedla katera druga stranka. To sicer ne pomeni, da smo poslanci, ki smo bili izvoljeni v manjših krajih, dobili, če lahko tako rečem, "ruralne glasove". Čeprav prihajam s tako imenovanega obrobja, sem največ glasov prejel v središčih manjših mest, kar kaže na to, da Socialni demokrati lahko pobiramo glasove tako v mestnih kot podeželskih okoljih.
Treba pa je iskreno priznati, da za zdaj še nismo našli rešitve za Ljubljano in Maribor. Mislim, da bi se morali temu posvetiti ciljno in brez odlašanja. Podrobne analize po volitvah še nismo naredili, tudi zaradi časovnega pritiska sestavljanja vlade, a opravili jo bomo še pred poletjem.
V novem sklicu državnega zbora ste postali novi vodja poslancev SD. Ta teden se vam je kot nadomestni poslanec pridružil tudi Jonas Žnidaršič. Ste si kdaj v življenju predstavljali, da boste Jonasov šef?
Politika je polna presenečenj. Mislim pa, da si tudi Jonas Žnidaršič v nekih drugih časih ni predstavljal, da bo leta 2022 poslanec državnega zbora.
"Progresivna obdavčitev je tudi ena bistvenih vsebinskih zavez Socialnih demokratov. Kar zadeva to zavezo v koalicijski pogodbi, smo mi s tem zadovoljni."
V javnosti je veliko govora o nezadovoljstvu SD-jevih ljudi na terenu z delovanjem centrale v Ljubljani. Kaj se glede tega trenutno dogaja?
Mi smo stara stranka, imamo izredno razvejano mrežo in tudi veliko članstva, ki je do vodstva stranke in tudi poslanske skupine vedno zelo zahtevno, kar je tudi prav. To stranko ohranja pri življenju. Člani na terenu potiskajo tako poslansko skupino kot samo stranko v proaktivno delovanje.
Seveda je v določenem delu verjetno neko nezadovoljstvo, vendar imata tako poslanska skupina kot stranka vseskozi stik s terenom. To je velika prednost, saj nekatere stranke, zlasti tiste, ki pridejo na sceno čez noč, hitro izginejo ravno zato, ker nimajo mreže, nimajo ljudi, nimajo članstva. Mislim, da smo Socialni demokrati na teh volitvah imeli eno najboljših terenskih kampanj.
V mojem okraju Ravne na Koroškem na terenu ni bilo zaznati aktivnosti nobene druge stranke razen Socialnih demokratov. Posebne razmere teh volitev so sicer nagradile največjo vladno stranko, ki terenske kampanje sploh ni imela. Ampak mi smo zrela stranka s precej več izkušnjami od večine strank, ki so dejavne v parlamentu, in delujemo dolgoročno, zato ta naš napor ni bil zaman. Prav ohranjanje in krepitev neposrednega stika s terenom se mi zdi osnova, pri kateri je treba vztrajati tudi pri oblikovanju prihodnjih strategij.
Ste vi zadovoljni s tem, da je Dominika Švarc Pipan postala ministrica za pravosodje?
Glede na nabor kandidatov, ki so se omenjali za resor, je najboljša, najbolj strokovna izbira. Javnost se seveda odzove na nekatera imena, na druga pa ne. Tudi na drugega našega ministra se je javnost odzvala delno negativno, pa mislim, da bo ravno ta eden uspešnejših, tudi zaradi politične kilometrine.
Govorite o Matjažu Hanu?
Da. Vsi štirje naši ministri so politično izkušeni in dobri na svojih področjih. Kot stranka imamo tudi velik nabor kadrov, ki ministrom pomagajo, državnih sekretarjev, strokovnjakov v kabinetih in direktorjev direktoratov. Mislim, da bomo Socialni demokrati v tej vladi ena od uspešnejših strank.
Kaj menite o nekaterih namigovanjih, da je Robert Golob Dominiko Švarc Pipan izbral za ministrico samo zato, da bi povečal razkol v SD, s čimer bi zmanjšal moč SD kot koalicijske partnerice?
Te informacije do mene niso prišle. Mislim, da je Robert Golob dovolj zrel politik, da tega ne bi naredil, še zlasti pa ne v začetnih fazah. Bom ponovil tisto, kar sem povedal že na začetku. Socialni demokrati smo po vsakih volitvah pod pritiski. Od zunaj prihajajo različni konstrukti, insinuacije, manipulacije – s ciljem narediti umetni razdor znotraj stranke. Do zdaj in tudi tokrat smo take poskuse vedno odbili.
Ima predsednica SD Tanja Fajon podporo vseh poslancev vaše stranke?
Absolutno. Imela je podporo vseh poslancev SD v prejšnjem sklicu državnega zbora in vso podporo sedmih poslancev Socialnih demokratov ima tudi zdaj.
Bi se bili vi pripravljeni pokloniti pred spomenikom Borisa Kidriča, kot je to pred leti storila Fajonova?
Nekateri to ocenjujejo kot napako, drugi ne. Lahko pa jasno odgovorim, da tega ne bi storil.
Je že znan datum letošnjega volilnega kongresa vaše stranke?
Po statutu imamo volilni kongres najkasneje šest mesecev po parlamentarnih volitvah. O točnem datumu se še nismo dogovorili, mislim pa, da bo nekje septembra ali oktobra.
Boste znova kandidirali za predsednika stranke?
Najprej moramo znotraj stranke opraviti analizo volitev. Po odkritem pogovoru z vsemi deležniki se bomo potem skupaj dogovorili, kako naprej. Navsezadnje nas čakajo jeseni tako predsedniške kot tudi lokalne volitve in stranka, bodite prepričani, bo šla na oboje enotno.
Vas mika, da bi prevzeli predsedniški položaj?
Če bi mi bilo to zaupano in bi za to dobil spodbudo ljudi znotraj stranke, bi o tem razmišljal. Mislim pa, da se s tem trenutno nihče od nas ne ukvarja. Taki morebitni razmisleki pridejo na vrsto, ko bomo vse analizirali.
Ste prej, ko ste govorili o kadrovski prenovi stranke, imeli v mislih, da bi moral funkcijo predsednika stranke namesto Tanje Fajon prevzeti nekdo drug?
Pravzaprav nisem povedal nič novega. To sem govoril že pred letom in pol pred zadnjim kongresom stranke, na katerem sem kandidiral. Takrat sem dejal, da socialna demokracija potrebuje kadrovsko in vsebinsko prenovo ter posodobitev tudi z vidika pristopov k delovanju. Tega mnenja nisem spremenil.
Dotakniva se še dela aktualne vlade. "Poimenski seznami novih zaposlitev in premestitev, ki se jih je lotila nova vlada, imajo zlovešč prizvok revanšizma, hkrati pa sploh nimajo pravne podlage," pravi nekdanji minister Gregor Virant. Kaj o teh seznamih menite vi in kako komentirate to, da vlada teh seznamov Siol.net, kjer smo jih želeli pridobiti, ne želi posredovati, čeprav je informacijska pooblaščenka dejala, da gre za javne podatke?
Mislim, da vlada teh poimenskih seznamov ne želi posredovati javnosti tudi zaradi zaščite osebnih podatkov in varovanja zasebnosti ljudi, ki jih zadevajo. Sam glede vsega tega niti ne pričakujem velikih pretresov. Vsekakor je potrebno, tudi zaradi tega, ker je prejšnja vlada kadrovala precej brezkompromisno, lahko bi rekli celo objestno, in še celo v obdobju opravljanja tekočih poslov, da se izvede revizija, ali so bila vsa imenovanja, zaposlitve in napredovanja v skladu z zakonodajo.
Predvidevam, da čisto vse najbrž ni bilo v nasprotju z zakonodajo, ampak to je treba ugotoviti. Nadaljnje poteze pa bo vlada sprejemala po opravljeni analizi, zato je govorjenje o revanšizmu v tem trenutku neprimerno.
Podpirate uvedbo progresivne obdavčitve premoženja, ki jo predvideva koalicijska pogodba?
Progresivna obdavčitev je tudi ena bistvenih vsebinskih zavez Socialnih demokratov. Kar zadeva to zavezo v koalicijski pogodbi, smo mi s tem zadovoljni.
"Res je, rezultat Socialnih demokratov na zadnjih volitvah ni najboljši. Razlogov za to pa je več. Eden teh je gotovo ponoven pojav novega obraza, bilo pa je tudi ogromno taktičnega glasovanja. Verjamem, da bi sicer dosegli boljši rezultat."
V vladi pri tem nekateri govorijo o nagrabljenem premoženju, gospodarstveniki pa opozarjajo, da bi vlada s tem zarezala v premoženje, za katero so mnogi vse življenje trdo delali.
To je verjetno napačna interpretacija. Koalicijska pogodba nikjer ni zelo eksaktna, ampak je samo okvir. Zaveza vlade je tudi, da se ponovno vzpostavi ekonomsko-socialni svet. To pomeni, da bi se v končne odločitve vključilo vse, od delodajalcev do delojemalcev, sindikatov in tako naprej. Vsi predvideni zakoni in druge vsebine na tem področju bodo šli v presojo ekonomsko-socialnemu svetu. To je edini način, da na koncu pridemo do vsebine, s katero bodo zadovoljni vsi.
Glede na levo usmerjenost koalicijske pogodbe se zdi, da je Levica, čeprav je najmanjša stranka v koaliciji, zelo vplivna. Kaj menite?
Programsko smo si podobni in v koaliciji bi moralo vladati vključevalno vzdušje brez nesorazmerij in izsiljevanj.
Vlada se je intenzivno lotila tudi kadrovanja. Če bi bila na oblasti desnica, bi verjetno poslušali obtožbe o kadrovskem cunamiju in čistkah. Zdi se, da levica odreka desnici pravico do tega, kar počne sama.
Jasno je, da se, ko se zamenja oblast, osebe, ki zasedajo določene funkcije, preprosto morajo zamenjati. To so ministri, državni sekretarji, morda tudi direktorji direktoratov in direktorji služb, kot so Sova in druge. Dejstvo je, da si mora vsaka oblast na ključne položaje postaviti ljudi, na katere se lahko maksimalno zanese, kajti delovanje vlade in ministrov je odvisno tudi od zaupanja v sodelavce.
Kakšna je po vašem mnenju zapuščina Janševe vlade? Tudi vi menite, da smo zadnji dve leti živeli v fašizmu?
Tukaj je treba ločiti dve stvari, ki sem ju velikokrat omenjal tudi v državnem zboru. Seveda je bilo v tem času specifično obdobje covida. To je bil neki neznan pojav, s katerim se ne Janševa ne katerakoli druga vlada v Sloveniji ali svetu nikoli prej ni srečala. Bili bi nepošteni, če bi rekli, da so bili vsi ukrepi nepravilni in zgrešeni. Janševa vlada je bila z določenimi ukrepi v gospodarstvu in drugih segmentih uspešna, z določenimi pa ne.
Kot poslanec opozicije sem pogrešal možnost sodelovanja. Ko smo opozicijske poslanske skupine predlagale izboljšave protikoronskih svežnjev, ker nam je bilo vsem v interesu, da pomagamo gospodarstvu in ljudem, Janševa vlada tega ni upoštevala.
Kar pa najbolj zamerim nekdanji vladi oziroma celotni ministrski ekipi, je komunikacija. To sem tudi večkrat povedal. Vsi, ki smo javno izpostavljeni, pa ne samo politiki, tudi estradniki in drugi, moramo paziti, na kakšen način in kaj govorimo, ker se to potem odraža v družbi. To je bila ena mojih glavnih kritik nekdanje vlade, ker so tudi nekateri ministri komunicirali tako, da so v družbo sejali nemir in nestrpnost. Mislim, da je bila to tudi ena glavnih napak pretekle vlade.
"Računam na to, da se bomo med seboj, tako v politiki kot tudi v družbi, bolj spoštovali."
Se vam zdi izključevanje sodelovanja s SDS in v zadnjem obdobju tudi s strankami, ki so bile z njo v koaliciji, prava pot?
Sem eden tistih politikov, ki vedno zagovarjajo dialog čez politični pol. V Sloveniji smo sicer že nekaj časa v vzdušju, kjer je "greh" imeti dialog z drugo politično opcijo. Jaz mislim, da bomo tukaj morali v državi odrasti. Večkrat sem dejal, da smo morda še v puberteti, ampak ta puberteta bi morala v 30 letih že miniti. Vzpostaviti bi morali vsaj nekakšno tiho diplomacijo in normalen dialog, da se ne bi vsaka debata končala že po prvih korakih. To je temelj, da lahko ustvarjamo boljše odnose. To pa ni odvisno samo od mene in moje stranke, ampak tudi od nasprotne strani.
Po naravi sem optimist. Vedno sem imel spoštljiv odnos tako do strank in politikov meni bližjih političnih opcij kot tudi tistih na nasprotnem polu. Samo na tak način lahko skozi neki proces dosežemo zaupanje in spoštovanje, na katerem lahko gradimo nadaljnje korake. Navsezadnje, če bi se pogovarjali samo o vsebini, bi na koncu ugotovili, da pri nekaterih vsebinskih točkah sploh nismo tako zelo narazen, ampak ker ne znamo stopiti na zavoro in se že takoj na začetku začnemo deliti in prepirati, do vsebine niti ne pridemo.
Kje vidite Slovenijo po koncu mandata aktualne vlade? Bomo bogatejša, bolj urejena in manj koruptivna država, v kateri bo lepo živeti, ali ravno obratno?
S partnerji si prizadevamo za to, da bomo razvita, odprta in napredna država z visokimi političnimi standardi, ki bo dobro skrbela za svoje državljane in jim omogočala vsestransko blaginjo, osebno pa računam tudi na to, da se bomo med seboj, tako v politiki kot tudi v družbi, bolj spoštovali in da bomo glede tega vsi skupaj naredili ne enega, ampak dva koraka naprej.
46