Aleksandar Mićić

Četrtek,
1. 12. 2011,
15.05

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

intervju

Četrtek, 1. 12. 2011, 15.05

8 let, 7 mesecev

Janez Janša: Politika izključevanja je Slovenijo tudi pripeljala v obstoječe stanje

Aleksandar Mićić

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Janša je po vseh predvolilnih napovedih na prvem mestu in se mu obeta nedeljska zmaga na prvih predčasnih volitvah, kljub temu pravi, da še ne hladi šampanjca. Izkušnja izpred treh let je še živa.

Janez Janša, prvi mož SDS, pravi, da bodo o zmagi razmišljali šele, ko bodo rezultati uradni, ter da ima zdravilo za glavobol, ki ga je zmagovalcu napovedal Matej Lahovnik. Razložil nam je tudi, zakaj Slovenija bolj potrebuje pametne rešitve kot upanje in delo. Z nami pa se ni strinjal, da v letošnji volilni kampanji ni bil deležen toliko aferaških napadov kot v prejšnjih kampanjah in konec koncev tudi njegovi nasprotniki. Za naše bralce si je Janez Janša vzel čas in odgovoril na nekaj vprašanj po elektronski pošti.

Ali že hladite šampanjec?

Ne. Trdo delamo. Nič še ni odločeno.

Kot je rekel Matej Lahovnik, bo po prespani volilni noči zmagovalca bolela glava. Ali že imate zdravilo?

Imamo. To so pametne rešitve za prihodnji mandat, ki smo jih strnili v program 10 + 100. Številka 10 predstavlja 10 nujnih protikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih stotih dneh po volitvah. Zavarovanje dolgoročnega standarda ljudi, odprava kreditnega krča, spopad s plačilno nedisciplino in poudarek na nova delovna mesta. Namesto usmeritve v večje zadolževanje usmeritev v večje ustvarjanje nove vrednosti. Številka 100 predstavlja preostale potrebne ukrepe, ki jih bo nova vlada izvedla v času celega mandata, s ciljem da Slovenija doseže nov razvojni zagon, predvsem pa da zagotovimo pravičnost, varna delovna mesta in trajnostni razvoj. So v treh sklopih, od pravične države s skrajšanjem časa za dokončanje najpomembnejših sodnih sporov, predvsem gospodarskih in s področja gospodarskega kriminala na eno leto, do podpore podjetnim in inovativnim, pa do pocenitve delovanja države s prezaposlitvijo dela administracije v gospodarstvo, odprave zastojev pri umeščanju objektov v prostor in ukinitve nepotrebnih uradov in agencij.

Če zmagate, kaj boste najprej zdravili in zakaj menite, da bodo ta zdravila učinkovala?

Ker so preizkušena. S krizo se ne sooča samo Slovenija, ampak tudi številne druge države. Nekatere so se znašle bolje, druge, vključno z nami, slabše. V SDS poznamo dobro in slabo prakso drugih, v času vodenja EU smo reševali tudi probleme nekaterih močnih držav EU, vemo, kaj deluje in kaj ne in kaj je prioriteta.

Za doseganje socialnih in ekonomskih ciljev pa je potreben še en dodaten pogoj in to je pravičnost v družbi. Ljudje danes pogrešajo osnovno družbeno pravičnost, ki se odraža v tem, da zakoni veljajo enako za vse, ne pa da obstajata dve pravni državi, ena za priviligirane pripadnike različnih vplivnih omrežij, druga pa za navadne ljudi. Obstaja tudi socialna dimenzija pravičnosti, ki se mora izražati v enakih izhodiščnih možnostih za vse državljane ne glede na to, ali se rodijo v Ljubljani ali na Kozjanskem, ne glede na to, ali se rodijo v revni ali v bogati družini. Hitreje ko bomo uspeli uvesti spremembe na teh področjih, hitreje bo Slovenija napredovala.

Slovensko gospodarstvo se zaradi krize praktično iz dneva v dan slabša, ali bodo vaši ukrepi 10 + 100 dovolj?

Bodo za stanje, kot ga poznamo danes. Če se bo spreminjalo in vedno se, bomo odločno delovali sproti. Ne nameravamo se tri leta izgovarjati na prejšnjo vlado, sindikate, upokojence in referendume, kot to danes počne Borut Pahor. Slovenijo nameravamo usmeriti v povečano proizvodnjo industrijskih dobrin, znanja in inovativnosti. To je najpomembnejši dolgoročni protikrizni ukrep. Samo storitve in trgovina ne bosta dovolj za naš razvoj, preveč sta odvisna od kriznih vplivov. Samo trdno gospodarstvo, ki je sposobno proizvajati kakovostne in inovativne izdelke za tisti del sveta, ki ni v krizi, od Kitajske, Japonske, celotne Južne Azije do Brazilije in nekaterih afriških držav, bo na dolgi rok napredovalo in z njim celotna družba.

Kaj bo prvi ukrep, ko pridete v službo kot mandatar, če zmagate?

Vpogled v realno stanje. To, kar javnost vidi danes, je le del problema. Pod preprogo zadnje mesece in tedne grmadijo nove probleme. Brezglavo se troši in zadolžuje, hkrati pa ne plačuje mnogih zapadlih računov, zaposluje se nove ljudi po ministrstvih in kadruje brez pooblastil, ministrstvo za delo se iz državnih seli v najete zasebne prostore. Plačuje se študije o tem, kako naj bina primer deloval protokolarni servis v prihodnje in podobno. Popolnoma nepotrebne stvari za krizni čas.

Vi ponujate pametne rešitve, Janković pa upanje in delo. Zakaj Slovenija bolj potrebuje pametne rešitve kot upanje?

Slovenija potrebuje oboje, vendar pa upanje brez programa, znanja, izkušenj in mednarodne podpore ne bo potegnilo voza naprej, pametne rešitve pa. Gospod Janković komaj loči med vlado in parlamentom, EU ali EMU pa so zanj popolna neznanka.

Kampanja gre proti koncu, zdi se, da vam razen zadnjega tedna niso lepili toliko afer, kot je bilo to primer pri prejšnji kampanjah. Menite, da so se vaši politični nasprotniki sprijaznili z vašo zmago?

Vaša ugotovitev ne drži, da v tokratni kampanji ni bilo poskusov speljevanja razprave iz pomembnih na aferaške teme, saj sem se ves čas moral ukvarjati s sojenjem v zadevi Patria. V zadnjem času pa so določeni lobisti, ki so na plačilnih seznamih družb, povezanih z Mestno občino Ljubljana, zlorabljali celo javni servis RTVS za lansiranje neresnic. To je še posebej žalostno. Vsaka povprečna slovenska družina odšteje na leto za RTV-naročnino 134 evrov in nedopustno je, da potem informativni program tega javnega servisa urejajo plačani lobisti prek svojih klientelističnih povezav. Na enak način v teh predvolilnih časih poteka urejanje Dnevnika ali Mladine, vendar pa zanju vsaj ni treba plačevati položnic kot za RTVS.

Javnomnenjske ankete kažejo, da boste v nedeljo visoko uvrščeni, zato ne moremo mimo vprašanja, ali ste razmišljali o možnih koalicijah. Ste se mogoče celo že s kom dogovarjali?

V Sloveniji danes potrebujemo koalicijo razuma. V SDS si želimo trdno, močno in stabilno vlado, ki bo imela dovolj podpore, da bo lahko izpeljala svoj program za ponoven zagon Slovenije. Zato je zelo pomembno, da se volivci ne zanašajo na razne ankete, ampak gredo v nedeljo na volitve in jasno izrazijo svojo voljo po spremembah. Sicer bomo ponavljali žalostno zgodbo zadnjih treh let, ko so se za javnost na novinarskih konferencah sadile rožice, Slovenija pa je tonila vse globlje.

Ali je kakšna stranka, s katero nikakor ne bi šli v koalicijo?

SDS ne izključuje nikogar. Dodana vrednost vladne koalicije, ki sem jo vodil med leti 2004 in 2008, je bila ta, da je bila prva koalicija v zgodovini slovenske države, ki je tudi opoziciji ponudila polnopravno in enakopravno sodelovanje pri sprejemanju ključnih razvojnih rešitev. Pa tudi članstvo v nadzornih svetih in usklajevanje najpomembnejših odločitev na posvetovanjih predsednikov vseh parlamentarnih strank. Tudi v tem mandatu smo v SDS vladni koaliciji ponujali roko sodelovanja, a smo bili zavrnjeni. Takšna politika izključevanja, kot smo ji bili priča v mandatu Pahorjeve vlade, je Slovenijo tudi pripeljala v obstoječe stanje. Žal nadaljevanje enake izključevalne politike napoveduje tudi Zoran Janković.

Glede na izkušnjo, ko ste bili mandatar, ali bi vzeli v vlado tudi Desus?

Kot rečeno, si želimo trdno vladno koalicijo, s pripravljenostjo vseh strank po konstruktivnem sodelovanju, brez izsiljevanj in vnaprejšnjim pogojevanjem.

Če da, na kaj bi bili bolj pozorni pri podpisovanju koalicijske pogodbe z Desusom? Vse stranke se morajo zavedati, da je na tehtnici veliko več od zgolj ozkih interesov posamezne skupine ljudi. Na preizkušnji je naša zrelost, da znamo preseči razlike in stopiti skupaj za to, da ustvarimo pogoje za dostojno življenje vseh danes in v prihodnosti. Sicer pa že vsa leta za SDS glasuje bistveno večji del upokojenske populacije kot za Desus, kajti mi pokojnin ne obravnavamo kot nepotreben strošek, temveč kot pošteno plačilo za preteklo delo. Naš cilj je, da to kljub grožnji Jankovića po ponovnem predlaganju enakega pokojninskega zakona, kot je bil plebiscitarno zavrnjen letos, ohranimo. Spremembe so potrebne, vendar morajo biti to pravične spremembe na bolje.

Eden najbolj perečih problemov v Sloveniji so previsoki odhodki v primerjavi s prihodki. Kako boste reševali te nastajajoče škarje, bolj na prihodkovni ali bolj na odhodkovni strani?

Predvsem so prenizki prihodki. Država mora sicer začeti varčevati najprej pri sebi, ne more ljudi prepričevati, da so potrebne spremembe, ne da bi najprej to naredili pri sebi. Prihodkov ne moremo povečevati tako, da bi dvigali davke in povečevali obremenitev gospodarstva, oboje bi namreč imelo negativne učinke. Zato bodo naši ukrepi potekali vzporedno, racionalizacija delovanja države ob hkratnem oblikovanju pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest. Samo z novimi delovnimi mesti je mogoče izboljšati tako splošen življenjski standard kot tudi javne finance. Cilj ni varčevanje do stradanja, temveč ustvarjanje nove vrednosti in novih delovnih mest.

Kako konkretno boste povečali zaposlenost in posledično napolnili proračun?

Vlada sama po sebi ne more odpirati novih delovnih mest, lahko pa s pametnimi rešitvami oblikuje pogoje, s katerimi omogoči zagon gospodarstva in posledično nova delovna mesta. Na prvem mestu je pravna varnost podjetja, delavcev in naložb. Če nekdo dela, mora za to dobiti pošteno plačilo. Če nekdo nekaj dobavi in izroči po pogodbi, mora to dobiti plačano v razumnem roku. Nato pride razbremenitev gospodarstva, investicijske olajšave in spodbujanje vlaganj v razvoj, poenostavitev birokratskih postopkov, preostali ukrepi za izboljšanje finančne discipline, vse to so samo nekatere rešitve, s katerimi se bo vlada morala takoj spopasti.

Ne glede na vse pa bo pokojninska reforma nujna. S čim boste sindikate prepričali, da bodo vaš predlog sprejeli. Samo bolj uspešno dogovarjanje verjetno ne bo dovolj, poleg tega pa sindikati do zdaj niso bili najbolj naklonjeni ločenim računom.

Reforma je lahko pravična in pametna ali pa obratno. Prepričan sem, da se sindikati zelo dobro zavedajo, da so nekatere spremembe nujno potrebne in ne vidim razloga, da ne bi nadaljevali dialoga in oblikovali pravične in sprejemljive rešitve.

Glede na to, da ste v dobrih odnosih z Angelo Merkel, ali ste se že pogovarjali z njo o reševanju evra, kaj se nam obeta?

Najin zadnji pogovor na to temo prejšnji mesec se je končal z njenim odgovorom na moj stavek, s katerim sem ji dejal, ko je po najinem srečanju odhajala na Evropski svet na razpravo o spremembi Lizbonske pogodbe, naj se zavzame za tak princip v EMU, da bo moral najprej vsak sam plačati svoje račune. Odvrnila mi je, da to na žalost v tem trenutku praktično ni več mogoče, vendar pa da na dolgi rok ni druge rešitve, če hočemo ohraniti evro kot še naprej trdno in skupno valuto. Slovenija ima koristi od evra in mu lahko najbolj pomaga prav s tem, da ponovno zažene uspešno gospodarstvo in zmanjša zadolževanje. Zato pa je tako zelo pomembno, da prekinemo dosedanjo prakso izčrpavanja gospodarstva in prekomernega zadolževanja države ter postavimo novo razvojno paradigmo Slovenije.

Kako vi vidite v prihodnosti Slovenijo in evro, ali bosta še vedno skupaj?

To je odvisno predvsem od nas. Evro bo ostal tako močna svetovna kot skupna evropska valuta, vendar na dolgi rok samo za tiste, ki bodo sposobni sami plačevati svoje račune. Ne bo več brezplačnih grških kosil.