Iskra zaenkrat še ne bo odstranila radarjev iz Maribora

"Dokler ne bo dosežen sporazum z občino ali razsodba na sodišču, Iskra Sistemi ne bodo odstranili ničesar," je pojasnil član uprave družbe Iskra Sistemi Jože Godec.

"Postavitev je bila izvedena tudi z vsemi potrebnimi soglasji" Poudaril je, da s strani Iskre Sistemi pri sklepanju in izvajanju pogodbe z Mestno občino Maribor ni bilo nobenih protipravnih dejanj. "Radarji so le del opreme, ki je bila do odpovedi postavljena v skladu s pogodbo. Postavitev je bila izvedena tudi z vsemi potrebnimi soglasji," je poudaril.

S tem se je odzval na petkov poziv župana Fištravca, da je treba radarje takoj odstraniti iz mesta. Kot je takrat povedal župan, je občina Iskri poslala že dva poziva, naj odstrani sporne radarje, a se podjetje nanju ni odzvalo. "Če tega ne bodo v nekaj dneh storili, bomo radarje demontirali sami na njihove stroške," je povedal Fištravec. Podoben poziv so Iskri poslali tudi iz cestnega podjetja Nigrad.

"Na predloge občine odgovarjamo takoj oziroma v razumnem roku" Godec je pojasnil, da poziv ni posredovala občina kot partner v pogodbi. "Na predloge občine odgovarjamo takoj oziroma v razumnem roku. Obratno je drugače. Če bodo ocenili za koristno, bodo rešitve iskali v dogovoru z Iskra Sistemi," je dodal.

Mariborska občina na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.

Prve radarje so postavili sredi oktobra lani Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja. Po izvolitvi novega župana je Iskra Sistemi zaradi neizdajanja kazni prometnim prekrškarjem prekinila pogodbo z občino, Fištravec pa je dal radarje izklopiti.

Iskra je občini konec aprila poslala dopis, v katerem je zahtevala sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe za radarje, v nasprotnem primeru pa zagrozila s tožbo, ki bi po njenih navedbah lahko dosegla tudi več sto milijonov evrov. Občina ponujene ponudbe ni sprejela in predlagala, da realno ceno opravljenih del ugotovi neodvisna organizacija.

V javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in Iskro Sistemi je Komisija za preprečevanje korupcije našla znake korupcije in sprožila postopke za ugotovitev ničnosti pogodbe. Negativno mnenje o pogodbi je izreklo tudi računsko sodišče, zadevo pa preiskuje še Nacionalni preiskovalni urad.