Petek, 15. 2. 2019, 11.40
5 let, 2 meseca
Lobistični uspeh Šarca? "Hišna banka EU" naj bi posodila četrt milijarde za drugi tir.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,23
23
Evropska investicijska banka (EIB), ki je po naših informacijah še pred mesecem dni zahtevala novo presojo vplivov projekta drugi tir na okolje, kar bi pomenilo, da bi morali pogovore začeti na novo, je zdaj drugi tir uvrstila na seznam projektov, ki jih bo financirala. Prispevali naj bi četrt milijarde evrov, kar je približno petina ocenjene vrednosti naložbe (1,194 milijarde evrov). Odločitev sicer še ni dokončna.
Evropska investicijska banka (EIB) je projekt gradnje drugega železniškega tira Divača-Koper na svoji spletni strani uvrstila na seznam projektov, ki jih bo financirala. Predvidena višina financiranja je 250 milijonov evrov, so danes sporočili iz družbe 2TDK. Na EIB naj bi projekt predvidoma aprila uvrstila v potrditev upravnemu odboru banke.
Odločitev kaže na preobrat, saj je imela EIB, kot smo poročali v članku Ne z Orbanom, Slovenija ima pri drugem tiru problem z Italijani, še pred meseci resne pomisleke v zvezi s projektom gradnje tira med Divačo in Koprom. Še pred mesecem dni naj bi EIB zahtevala novo presojo vplivov na okolje, kar bi pogovore o sofinanciranju vrnilo na začetek. Omenjali smo tudi močne lobistične pritiske Italijanov.
Gre namreč za projekt, ki neposredno posega v strateške interese sosednje države, natančneje tržaške regije. Znano je, da ima slovensko pristanišče primat v troboju severnojadranskih pristanišč Koper - Trst - Reka. Medtem ko so v Kopru lani prepeljali že več kot 900 tisoč ton kontejnerskega tovora, je bila ta številka v Trstu za skoraj tretjino nižja.
Politični pritiski obrodili sadove
Alenka Bratušek si tega, da EIB ne bi sofinancirala drugega tira, sploh ne predstavlja. "Če je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, potem težko razumem, da ne bi bil primeren za tako rekoč hišno banko EU, kar EIB je," je dejala pred tedni.
Slovenija je v vmesnem času okrepila pogovore s predstavniki EIB. Premier Marjan Šarec se je med drugim konec januarja v Davosu sestal s predsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Wernerjem Hoyerjem in poudaril, da je projekt drugi tir strateško pomemben tako za Slovenijo kot za Evropo
Da so bili ti pogovori očitno ključni za preobrat, namiguje tudi izjava Bratuškove. "Vesela sem, da se stvari premikajo v pravo smer," je dejala infrastrukturna ministrica. "Zadnje tedne so tako predstavniki našega ministrstva kot tudi finančnega ministrstva in drugih deležnikov, pa seveda vodstvo družbe 2TDK kot investitor projekta, veliko časa namenili pogovorom s predstavniki EIB, kar je očitno obrodilo sadove. Odločitev sicer še ni dokončna, vendar uvrstitev na seznam EIB pomeni, da je tudi banka prepoznala kakovost in pomen tega projekta, kar sem ves čas verjela in pričakovala," je še dejala infrastrukturna ministrica.
Finančna konstrukcija še ni zaprta
Drugi tir nas bo po navedbah v investicijskem programu, ki ga je pred tedni predstavilo infrastrukturno ministrstvo Alenke Bratušek, stal 1,2 milijarde evrov. Gre za vrednost investicije v tekočih cenah z upoštevanjem nepredvidenih stroškov (147 milijonov evrov), že porabljenih sredstev (55 milijonov evrov) in drugih stroškov (na primer za delovanje podjetja 2TDK in obresti), ki naj bi znašali 44 milijonov evrov.
Finančna konstrukcija še ni zaprta, saj za zdaj še ni znana odločitev o (ne)sodelovanju zalednih držav.
V investicijskem programu projekta drugi tir je med predvidenimi viri financiranja tudi posojilo mednarodnih finančnih institucij in SID banke ob kapitalskem vložku, nepovratnih evropskih sredstvih in posojilu komercialnih bank.
SDS za sejo komisije za nadzor javnih financ o investiciji v drugi tir
Poslanska skupina SDS zahteva sklic seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali gradnjo enotirne železniške proge Divača-Koper v luči gospodarnega načrtovanja investicij na področju prometne infrastrukture, njihove gospodarne izvedbe in gospodarne rabe javnih sredstev, so danes sporočili iz poslanske skupine.
Med drugim opozarjajo, da kljub potrditvi investicijskega programa finančna konstrukcija investicije ostaja nejasna in nedorečena. Tako po njihovem mnenju ni znano, ali bo financirana tudi s kapitalskim vložkom katere od zalednih držav. Če tega ne bo, bo morala sredstva zagotoviti država.
23