Gorenak: Rok za vložitev zahtevkov za stalno prebivališče je primeren

Tako je zapisal v odgovoru na pismo Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa Gorenak dodatno pojasnjuje, da ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi, izvaja številne dejavnosti, s katerimi zakonsko ureditev na tem področju predstavlja vsem zainteresiranim. Med drugim je ministrstvo izdalo tudi brošuro, ki je prevedena tudi v štiri jezike nekdanje SFRJ, in je med drugim na voljo na slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih v državah naslednicah nekdanje SFRJ.

Komisar Sveta Evrope je namreč v pismu premieru Janezu Janši slovenske oblasti pozval, naj vnovič preučijo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji in tako olajšajo vnovično vključitev tistih izbrisanih, ki si še vedno želijo povrnitve statusa stalnega prebivalca, v slovensko družbo. Opozoril je tudi, da bi bilo dobro podaljšati triletni rok za vložitev zahtevkov za stalno prebivališče, ki poteče 24. julija letos.

Komisar: Izbrisane bi morali oprostiti plačila upravnih taks

Po mnenju komisarja bi morala Slovenija tudi okrepiti aktivnosti za zagotovitev izplačila odškodnin izbrisanim. V zvezi s tem Gorenak pojasnjuje, da je Slovenija v ta namen in v skladu z zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice ustanovila posebno medresorsko komisijo, ki skuša uresničiti sodbo in najti ustrezno rešitev za izplačevanje odškodnin.

Glede zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, glede katerega ima komisar nekaj pomislekov, Gorenak opozarja, da je slovensko ustavno sodišče junija 2010 ugotovilo, da zakon na z ustavo skladen način odpravlja do pred tem ugotovljene protiustavnosti in da "upravičeno ureja" tudi ostala vprašanja (ureditev statusa otrok izbrisanih). Prav tako je ustavno sodišče ocenilo, da bo na podlagi zakona mogoče dokončno rešiti vprašanja izbrisanih, katerih status še ni urejen, je zapisal Gorenak.

Komisar je v pismu opozoril tudi, da bi morali izbrisane oprostiti plačila upravnih taks pri urejanju njihovega statusa. Gorenak mu v zvezi s tem odgovarja, da to ne bi bilo pošteno to tistih, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje po prejšnjem zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji (leta 2010 je bil namreč z novelo spremenjen) ali po zakonu o tujcih, in so takso morali plačati. "Te osebe bi bile tako postavljene v neenakopraven položaj," je zapisal. Dodal je, da so lahko osebe, ki so v hudi finančni stiski, že zdaj oproščene plačila taks pod pogojem vzajemnosti. V postopku za izdajo posebne odločbe, s katero se odloči o dovoljenju za stalno prebivanje in o prijavi prebivališča za nazaj, pa se taksa ne plača, navaja.