Po sporu sta se sestala premier in predsednica #video

Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta se danes sestala v okviru rednih srečanj kljub ostrim besedam, ki sta si jih izmenjala danes. Pogovarjala sta se o mednarodnih razmerah in sklenila, da ne obstaja nikakršna možnost za napotitev slovenskih vojakov v Ukrajino, so po njunem srečanju danes sporočili iz premierjevega kabineta. Niso pa navedli, ali sta Pirc Musar in Golob govorila tudi o odprtih postopkih glede imenovanj kandidatov za vodenje nekaterih državnih institucij, zaradi katerih sta si danes pred srečanjem izmenjala ostre besede.

Golob je bil namreč v intervjuju za N1 kritičen do predsednice, ker med drugim v državni zbor ni poslala predloga kandidatke za guvernerko Banke Slovenije Saše Jazbec, ki ima podporo koalicije.

Ocenil je, da je ravnanje predsednice pri kadrovskih zadevah neodgovorno in nedržavotvorno, ter vztrajal, da dodatno usklajevanje o kandidatki za guvernerko Banke Slovenije sploh ni potrebno. Tudi odgovornost, da najde kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo dobil zadostno podporo, je po njegovem mnenju na predsednici republike.

Pirc Musar je v odzivu na te kritike v izjavi ocenila, da je takšno obračunavanje prek medijev nedržavotvorno in politično nezrelo izsiljevanje. Kot je dodala, jo je Golob kot politik razočaral.

"Sprašujem se, čemu so po njegovem mnenju torej namenjeni pogovori s poslanskimi skupinami, ki so jih doslej opravljali vsi predsedniki držav," je dodala. Ob tem pa spomnila, da ima v postopku imenovanja predsednik države vlogo predlagatelja, DZ pa vlogo glasovalca o predlogu. "Vlada v to enačbo ni vključena in to z razlogom, saj gre v primeru banke Slovenije za institucijo, ki mora delovati popolnoma neodvisno," je pristavila.

"Proti Saši Jazbec osebno nimam nič, je strokovnjakinja na področju javnih financ in proračuna, v tem delu je tudi izstopala od drugih prijavljenih na javni poziv," je priznala. Vendar pa so se nanjo glede imenovanja Jazbec vrstili pritiski in tudi argumentirani pomisleki o domnevnem konfliktu interesov, ki jih je prejemala od oktobra lani. Zato je formalno nikoli ni predlagala v razpravo poslanskim skupinam, je pojasnila. S kandidatko je opravila tudi dva pogovora, a "popolnoma zadovoljivih pojasnil" ni prejela, pravi.

Pirc Musar: Želela sem se ponovno pogovoriti

O podpori koalicije oziroma Gibanja Svoboda kandidatki Jazbec je bila seznanjena prek medijev, kljub temu da so bili vsi povabljeni na razgovor. "To je bilo nespoštljivo do institucije predsednika države, kar sem tudi odkrito povedala, predvsem pa me je zmotilo sleherno zavračanje pogovora o katerihkoli mojih drugih predlogih," je dejala. O tem se je želela pogovoriti tudi s premierjem, ki pa je ta pogovor dvakrat zavrnil.

"To bi moral vedeti"

Premier je v intervjuju za N1 opozoril tudi, da je Slovenija v Svetu Evropske centralne banke brez predstavnika v času, ko se odloča o obrambnih izdatkih držav, "zato ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge".

Predsednica je poudarila, da o povišanju izdatkov za obrambo in varnost odločajo vlade posameznih držav in ne Evropska centralna banka. "To bi predsednik vlade seveda moral vedeti," je podčrtala in izrazila zaskrbljenost, ker njegove izjave kažejo na nerazumevanje delovanja politike, pomena delitve oblasti in delovanja neodvisnih institucij.

Foto: STA Ostro je zavrnila tudi očitek, da ne zmore opravljati svoje naloge. Po štirih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci je pri temi guvernerja "naletela na koalicijski zid" in ugotovila, da koalicijske stranke ob "neomajnem nareku Gibanja Svoboda" vztrajajo pri podpori Jazbec. Ko je v razmislek predlagala rešitev, je tudi pri tem naletela na zaprta vrata, pravi. "Iz spoštovanja do kandidatov pa v DZ ne bom kar tako pošiljala predlogov, če se o njih nihče ne želi niti pogovarjati, kaj šele usklajevati," je bila jasna.

Njen predlog ostal brez podpore

Sama je DZ v imenovanje predlagala kandidata Antona Ropa, za katerega verjame, da je izpolnjeval strokovna merila. "Tišina v razpravi pred zavrnitvijo predloga je bila pomenljiva in zaskrbljujoča," je dejala.

Politizacija postopka in javno medijsko obračunavanje je pripeljalo do skrajnosti, ko kompetentni kandidati za ta in druge položaje ne želijo več podati soglasja, saj ugotavljajo, da so strokovnost ali izkušnje praktično nepomembne, štejejo le izvoljivost "ali politična bližina", je ocenila. "Predsednik vlade s takšnimi nepotrebnimi nastopi te razmere samo še dodatno poglablja," je pristavila.

Pomislekov glede imenovanja Jazbec predsednica javno ni razkrila. Kot je dejala, jih bo predstavila premierju Golobu, s katerim sta se na njegovo povabilo sestala ob 13. uri in se ga je predsednica udeležila, saj verjame v dialog.

"Mislim, da je prav, da bo na tem pogovoru snel kapo predsednika vlade in se z menoj pogovarjal kot predsednik stranke," je dejala. Pri imenovanjih na najvišje funkcije je odgovornost političnih strank v parlamentu, pri varuhu celo širše od koalicije, je spomnila.

"Politika mora biti ekipni šport"

Zrela in državotvorna politika je namreč po mnenju predsednice republike ekipni šport. "Iz današnjega nastopa pa pravzaprav vidimo, da predsednik vlade državotvornost vidi zgolj konfrontacijsko, kadar ima kdo drugačno stališče ali ko izrazi pomisleke," je dejala.

Odnosi med njima niso dobri, a se bo še naprej trudila, saj je na tem mestu "za Slovenijo in ne zase". "Moja vrata so bila vedno in ostajajo še naprej odprta za pogovor," je sklenila.

Foto: STA

Dvotretjinska večina za novega varuha

Predsednica pa išče tudi kandidata za novega varuha človekovih pravic. Ta za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino. Njena favoritinja je bila Katarina Bervar Sternad, a se je izkazalo, da zadostne podpore nima. Koalicija je sicer podporo predsedničini favoritinji obljubila, a to ne zadostuje.

"Varuh človekovih pravic je pomembna institucija in koalicija je dala enotno podporo kandidatki predsednice republike. Več od tega koalicija ne more narediti. Odgovornost, da najde kandidata, ki bo dobil 60 glasov, ni na koaliciji, ampak na predsednici. Predsednica mora to odgovornost sprejeti nase in je ne more prenašati na kogarkoli drugega, ko ji to ustreza. Mi smo svojo podporo njeni kandidatki zagotovili, od tu je pa to izključno tako odgovornost predsednice kot tudi njena naloga," je v intervjuju za N1 dejal predsednik vlade.

Novice Kdo je predsedničin kandidat za ugledno funkcijo?

Novice Koalicija v podporo Bervar Sternad za novo varuhinjo, odločilni glasovi opozicije