Goljufije s hrano so del vsakdana

Na začetku leta je Interpol zasegel okoli 1.200 ton ponarejene hrane in 430 tisoč litrov ponarejenih pijač. Našli so 131 tisoč litrov ponarejenega olja in kisa, 60 tisoč steklenic ponarejenega šampanjca, 80 tisoč tablic čokolade in piškotov, 20 ton nepravih začimb, 30 ton ponarejene paradižnikove mezge, štiri tone rumenoplavute tune, 186 ton ponarejenih kosmičev za zajtrk, 45 ton mlečnih izdelkov z nedovoljenimi dodatki, 22 ton navadnega riža, ki je bil označen kot dražji basmati, in 42 litrov medu, ki je bil pomešan s sladkorjem.

Aretirali so 96 ljudi in odkrili, da je ponarejanje hrane postalo organizirano in da sega čez državne meje. V akciji so tako odkrili skladišča z napravami za novo etiketiranje v Katarju, ponarejene jušne kocke za evropsko tržišče na Filipinih in laboratorij za mešanje olivnega olja v Parizu. Riž, nov izdelek organiziranega kriminala Tokrat je tako obsežno akcijo iskanja ponarejene hrane prvič podprla Evropska komisija, ki je namenila nekaj milijonov evrov za operacijo Opson, s katero se borijo proti ponarejeni hrani.

"Večina ljudi je presenečenih, ko ugotovijo, kako razširjena je težava ponarejene hrane in da se s tem pravzaprav srečujejo vsak dan," je dejal Michael Ellis, vodja Interpolovega oddelka za razkrivanje ponarejenih izdelkov: "Nastale so organizirane kriminalne združbe, ki s ponarejanjem hrane služijo milijonske dobičke." Kako ne, v Ameriki naj bi potrošniki letno za ponarejeno hrano zapravili okoli deset milijard dolarjev.

"Eden od razlogov za goljufije s hrano je uvoz hrane," meni evropska poslanke Zofija Mazej Kukovič, ki sodeluje v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta. Ta se je lani intenzivno ukvarjal s prehranskimi goljufijami: "Goljufije se vsekakor da povezati z organiziranim kriminalom, zato smo evropski parlamentarci zagovorniki koncepta sledljivosti hrane. Hrana, proizvedena v Evropski skupnosti, je visoke kakovosti in varnejša v primerjavi s hrano, ki prihaja od drugod."

A zdi se, da tudi evropska hrana ni več tako varna, kot je bila.

Prevare del prehrambnega sistema Ponarejanje in goljufanje s hrano sicer nista nič novega. Že Plinij starejši se je pritoževal nad vinom, ki naj bi bilo vrhunsko grško, a je bilo zmešano z vodo. Tudi v Ljubljani so včasih namakali peke, ki so goljufali pri kruhu.

Nikoli prej pa ni bil obseg goljufij s hrano tako velik in imel tako globalnih posledic, kot jih ima zdaj. Če so recimo v 19. stoletju zelenjavo barvali z bakrom, zdaj prehrambni goljufi uporabljajo veliko bolj sofisticirane metode, goljufanje pa je postalo tudi del prehrambne industrije, ki skuša dobiček kovati z iskanjem lukenj v zakonih in predpisih. Edina omejitev sodobnih goljufov je tehnična izvedljivost, ozirajo se le na dobičkonosnost prevare, pri tem pa se zanašajo na zaupanje potrošnika.

Danes nihče ne namaka pekov in zdi se, da so prevare že tako vključene v prehranjevalni sistem, da jih sploh ne zaznamo več. Ali ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da kilogram mlete kave v diskontu stane petkrat manj kot v drugih trgovinah? Ni vse le v diskontni ceni. Mleta kava je med najpogosteje ponarejenimi izdelki. Po podatkih hrvaške organizacije za zaščito potrošnikov so v mleti kavi našli vse od mlete cikorije do zmletega fižola in sladkega krompirja. Cenejši nadomestki Načinov goljufanja s hrano je veliko. Med njimi se zdi lani odkrita, sicer pa med kupci že dolgo znana javna skrivnost, da prodajalci na ljubljanski tržnici "domačo" hrano kupujejo v Trstu, skoraj naivna ukana. A kljub temu bodite pozorni na skorajšnjo invazijo "domačih" pristnih španskih jagod in češenj.

"Med goljufijami je verjetno ena izmed pogostejših tista, pri kateri proizvajalec oziroma ponudnik hrane glavno, dražjo sestavino zamenja s cenejšo. Je basmati riž res basmati ali je primešanih nekaj odstotkov "navadnega" riža, je riba v konzervi res tista, ki je navedena?" je opozorila Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije.

Na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v kategoriji goljufanja s hrano vodijo primere zavajanja potrošnikov. Največkrat gre za razliko med živilom in informacijo na živilu glede porekla pri mesu, sadju in zelenjavi, glede načina pridelave, recimo pri oznakah eko, glede vsebnosti maščobe in sladkorja ter glede vrste surovin."

Sokovi, ribe, olje, poper … Nekatera živila so bolj izpostavljena prevaram. Poleg kave so recimo visoko na lestvici tudi sadni sokovi. Med bolj priljubljenimi triki prehrambne industrije je tudi ta, da sok iz dražjega sadja razredčijo s cenenim jabolčnim sokom in dodajo malo več umetne arome dragega sadja.

Pogoste so goljufije pri ribah, ko gojene ribe prodajajo kot divje. Pa pri oljčnem olju, ki ga mešajo z drugimi olji, balzamičnem kisu, ki je lahko navaden kis, obarvan s karamelo, sojini omaki, ki je prav tako le obarvana in osoljena voda, kozje mleko je lahko kravje, črni poper je lahko pomešan z vsem mogočim, da o žafranu, ki je že vso zgodovino tarča prevar, sploh ne govorimo.

Pred kratkim so v laboratoriju v West Yorkshiru testirali 900 različnih vzorcev hrane in ugotovili, da v 40 odstotkih ni šlo za to, za kar so jih prodajali. Kot je poročal britanski Guardian, so ugotovili, da čaj za hujšanje ni vseboval ne čaja ne zelišč, temveč glukozo, pomešano z zdravilom proti debelosti.

V govejem mletem mesu so našli tudi svinjino in perutnino. Odkrili so tudi ponarejeno vodko in šunko, ki je bila perutnina, pobarvana z rožnatim barvilom. Kot trdijo v laboratoriju, so bili vsi vzorci vzeti iz trgovin in restavracij v okolici. V Sloveniji ni goljufij? Potrošniki – in evropolitiki – so na težavo ponarejanja hrane postali pozorni zaradi lanskega škandala s konjskim mesom v "govejih" burgerjih in lazanjah. "Vsaka tovrstna afera močno zamaje zaupanje potrošnikov v živilsko industrijo, saj izkoristi naše zaupanje, kar posledično pomeni škodo tudi za tiste proizvajalce, ki delajo korektno," meni Tanja Pajk Žontar.

Pri nas pa … Malo je verjetno, da se pri nas ne bi pojavljali primeri goljufanja s hrano, pa ne le na tržnici. Iz Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da je pri nas največkrat ugotovljeno zavajanje potrošnikov "pri navajanju porekla sadja, zelenjave in mesa ter mesnih izdelkov z oznako lahko".

A gotovo se dogajajo tudi druge goljufije. "Zanimivo bi bilo vedeti, ali se dogajajo tudi pri nas," pravi Tanja Pajk Žontar in opozarja: "Goljufije se dogajajo tudi v restavracijah, kjer nam lahko naročeno dražjo ribo zamenjajo s cenejšo oz. namesto izbrane divjačine ponudijo cenejšo divjačino ali kakšno drugo vrsto mesa. Zagotovo obstaja še več goljufij, nekatere med njimi bodo nekega dne razkrite, druga pa ne." Drage analize in testiranje Dejanskega testiranja in analiziranja vzorcev hrane je pri nas malo, skoraj nič. "Običajno so tovrstne analize drage. Pred kratkim smo opozorili na prodajo predpakiranega mletega mešanega mesa, ki je po zakonodaji opredeljeno kot izkoščičeno meso, ki je bilo sesekljano na koščke in vsebuje manj kot odstotek soli, nekateri vzorci pa so vsebovali tudi druge sestavine, kot so sladkor, prehranske vlaknine, askorbinska kislina, natrijev acetat in barvilo karmin," je dejala predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije.

Po vsem tem se poraja vprašanje, kako se lahko potrošniki ubranijo goljufij s hrano. "Tako, da kupujejo čim bolj osnovna živila, in to od preverjenih proizvajalcev," svetujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Ne kupujte torej več medu, ki ima preveč izrazit okus po medu, kruha, ki je preveč črn, da bi bil res lahko le ržen, namesto mlete kave pa kupujte kavo v zrnju. Res preprosto.