Nedelja,
15. 3. 2015,
12.22

Osveženo pred

5 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

fiskalno pravilo

Nedelja, 15. 3. 2015, 12.22

5 let, 6 mesecev

Fiskalno pravilo po švicarsko ali po slovensko?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
SD, DeSUS in ZL na predpisano formulo o dovoljenih izdatkih ne pristajajo, SDS in NSi podporo zakonu s tem pogojujeta.

Finančni minister Dušan Mramor nadaljuje pogajanja s parlamentarnimi strankami, da bi pridobil dvotretjinsko podporo, ki jo potrebuje za sprejetje izvedbenega zakona za fiskalno pravilo, a končnega dogovora še ni.

Točka umaknjena z dnevnega reda Potem ko so poslanci januarja odločili, da je vladni predlog zrel za nadaljnjo obravnavo, bi ga morali prejšnjo sredo obravnavati na seji odbora za finance in monetarno politiko, a je bila ta točka na predlog predsednice odbora Urške Ban (SMC) umaknjena z dnevnega reda. Kdaj ga bomo dočakali? Z ministrstva za finance napovedi o tem, kdaj naj bi bilo fiskalno pravilo implementirano, nismo dobili, nekdanji minister za finance Janez Šušteršič ocenjuje, da bi bil dober zakon lahko sprejet pred poletjem, kar pomeni, da bi ga prvič upoštevali pri pripravi proračuna za 2016.

Izvedbeni zakon bi sicer moral biti sprejet že novembra 2013, potem ko je bilo maja istega leta fiskalno pravilo zapisano v ustavo.

Konstruktivna pogajanja Politične stranke pogajanja opisujejo kot konstruktivna, saj je vlada upoštevala tako predloge opozicije kot tudi strokovne javnosti. "To kaže na resno prizadevanje, da bi sprejeli čim bolj usklajen in tudi vsebinsko dober zakon. Dosedanje spremembe so bile torej korak v pravo smer," dogajanje komentira Šušteršič.

Kreše se predvsem okrog formule za določanje višine izdatkov Poslanske skupine SD, DeSUS in ZL so jasne – zakona s predpisano formulo (t. i. švicarsko formulo) o določanju višine izdatkov države ne bodo podprle. V ZaAB v formuli ne vidijo težav, če s tem ne bo ogrožena socialna država, v NSi pa napovedujejo, da bodo zakon podprli le, če bo formula v njem zapisana. Poslanska skupina SDS je že vložila več dopolnil v zvezi z odhodki v času konjunkture, ko bi moralo biti varčevanje povečano.

V zadnjem predlogu vlade je formula za določanje višine izdatkov razdeljena v dva dela, enega za obdobje debelih in drugega za obdobje suhih krav. "Težko je razumeti, kako bo to v resnici delovalo, morali bi videti simulacije delovanja formule prek obdobja celotnega gospodarskega cikla," meni nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Opozarjajo na socialni vidik V poslanski skupini SD menijo, da je treba omogočiti fleksibilnost fiskalnega pravila do te mere, da se lahko proračunska politika prilagaja razmeram, ne pa, da razmere kot take brez nadzora oblikujejo proračunsko politiko. V DeSUS bodo zakon podprli le, če se z njim ne bo posegalo v nemoteno izplačevanje in usklajevanje prejemkov iz naslova pokojninskega varstva ali iz naslova transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V ZaAB poudarjajo, da ne bodo pristali na brezglavo hitenje pri konsolidaciji javnih financ in s tem na rušenje socialne države.

Zagotavljanje acikličnosti delovanja fiskalne politike Natančna omejitev izdatkov na letni ravni je za NSi nujna, da prepreči trajno naraščanje državnega dolga. Onemogočala naj bi namreč nenadzorovano zadolževanje v času recesije, v času konjunkture pa bi se presežki lahko uporabili za zmanjševanje dolga ali za kritje primanjkljaja iz negativnih let.

Neodvisnost fiskalnega sveta Večina vloženih amandmajev SDS in ZL pa se nanaša na izvolitev, sestavo in financiranje Fiskalnega sveta. Ta bo ocenjeval, ali sta proračun in njegovo izvrševanja skladna z ustavnim pravilom oziroma izvedbenim zakonom.

Za kakovostno delo Fiskalnega sveta je tako po mnenju SDS kot po mnenju Šušteršiča pomembno, da bi bili člani zaposleni za več kot 20 odstotkov delovnega časa, kar je predlagala vlada. SDS-ov amandma predlaga 50-odstotno zaposlitev, Šušteršič pa je prepričan, "da bi člani morali biti tam polno zaposleni, njihova negativna mnenja pa bi morala imeti enake posledice, kot so z zakonom predpisana za negativno mnenje Evropskega sveta".