Evropski teden zmanjševanja odpadkov v znamenju krožnih skupnosti

Med pomembnimi nalogami okoljskega ministrstva na področju zmanjševanja odpadkov je minister Andrej Vizjak izpostavil spodbujanje k ravnanju, na podlagi katerega do odpadkov sploh ne pride. Ob tem je opozoril na kupovanje izdelkov, predvsem oblačil, ki se jih pravzaprav ne potrebuje in premalokrat uporablja.

Prehodu odpadka v ponovni proizvod bo veliko pozornosti posvetil tudi novi zakon o varstvu okolja, ki je v pripravi. "Skozi zakon res sledimo načelom, okoljskim ciljem in pomembnemu načelu samozadostnosti. Torej, da bomo imeli v Sloveniji zmogljivosti za odpadke, ki nastajajo v Sloveniji," je na novinarski konferenci v Centru za ponovno uporabo v Ljubljani dejal Vizjak.

Odgovornost proizvajalcev za celotni življenjski cikel nekega proizvoda

Kar je po Vizjakovih besedah zelo pomembno, je, da se s tem zakonom uvaja tudi sistem t. i. proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Torej, proizvajalci slehernega izdelka bodo organizacijsko in finančno odgovorni za celotni življenjski cikel nekega proizvoda," je poudaril in dodal, da bi se s tem zmanjšali tudi zneski na položnicah za gospodinjstva, kar zadeva ravnanje s komunalnimi odpadki.

Po njegovi oceni bo predlog zakona v prihodnjih dneh poslan v parlamentarno proceduro, na januarski seji DZ pa bi lahko prišlo do prvega branja.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov se bo začel v soboto, 20. novembra, in bo potekal do nedelje, 28. novembra. "Gre za teden, ko intenzivneje predstavljamo pravilno ravnanje z odpadki," je pojasnil predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.

Kot je dejal, so rdeča nit letošnjega tedna krožne skupnosti ter solidarnost in sodelovanje. "Krožne skupnosti so skupnosti posameznikov, gospodinjstev, organizacij in podjetij, ki v skupnem interesu ravnajo odgovorno, s ciljem zmanjševanja odpadkov oz. predelave teh odpadkov v neke nove produkte."

Prijavljenih 64 akcij

V tem tednu se bo zvrstilo veliko število dejavnosti, nekaj akcij bodo izvedla tudi komunalna podjetja. Zupanc je še povedal, da imajo letos kljub zahtevnim epidemiološkim razmeram rekordnih 64 prijavljenih akcij, ki pa bodo potekale prilagojeno aktualnemu stanju.

Veliko število sodelujočih slovenskih občin ter več kot 450 lokalnih skupnosti po Evropi kaže, da je cilj krožnih skupnosti dosegljiv in smiseln, pa je prepričan Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja.

V Sloveniji dosegamo dobre rezultate, a imamo v tujini odlične zglede, kjer nekatere občine dosegajo tudi 90-odstotno stopnjo ločenega zbiranja in več kot 80-odstotno stopnjo recikliranja. "Ponekod nastane tako malo mešanih odpadkov, da občani hodijo po vrečke, v katerih oddajajo te odpadke, enkrat na dve leti," je izpostavil.

Pri nas imamo krožne skupnosti že skoraj v praksi, vendar bomo morali še marsikaj storiti za dosego želenih ciljev. Za to pa ne bo potrebno doseganje drakonskih ukrepov, ampak bo rezultat načrtnega dela in sodelovanja skupnosti. "Le če skupaj sodelujemo, lahko spremenimo svoje vrednote in svoj pristop do izdelkov," je dejal Kranjc.

Predsodki glede ponovne rabe izdelkov

V Centru ponovne uporabe v Ljubljani se sicer še vedno srečujejo z določenimi predsodki ljudi glede ponovne rabe izdelkov. "Vedno je prisoten neki občutek stigme in prepričanje, da si lahko kupimo novo. Ne, ljudje morajo doživeti to, da lahko znotraj skupnosti izmenjajo stvari," je opozorila Marinka Vovk iz Centra ponovne uporabe.

Ob tem je povedala, da ni dovolj, da se ljudje s tem strinjajo in samo všečkajo objave na družbenih omrežjih. To morajo namreč čutiti in živeti, je še pojasnila.