Erik Brecelj: V to zgodbo sem vstopil naivno

Erik Brecelj že vrsto let opozarja na korupcijo v zdravstvu, njegova številna opozorila, tudi pristojnemu ministrstvu, pa naj bi romala v koš. Tako imenovani žvižgač si je pa pred mesecem dni prislužil opozorilo zaradi kršitve delovnih obveznosti, tako rekoč opomin pred krivdno odpovedjo. Nekateri menijo, da je opomin posledica vztrajnega opozarjanja na napake v sistemu, ki je prihajalo iz Brecljevih ust.

Vsi v tej državi se zavedamo, da je treba izkoreniniti korupcijo v javni upravi, da je treba sume o korupciji prijaviti pristojnim organom, da je pomembno zvišati etične norme tako v javnem kot zasebnem sektorju. A velika večina ljudi, ki ima tovrstne informacije, z opozarjanjem in izpostavitvijo tvega svojo službo.

Brecelj: Pritiski, zaradi katerih lahko končaš v Polju "Očitno imam zelo debelo kožo, da sem v teh letih preživel vse pritiske, ki sem jih bil deležen. Imel sem več sreče kot pameti, predvsem zato, ker ste me novinarji na nek način ščitili, podprla pa me je tudi civilna družba," pripoveduje Brecelj.

Danes ne bi ravnal enako: "Nikomur ne svetujem, da bi se spustil v kaj podobnega, saj obstaja velika verjetnost, da bi končal na psihiatriji v Polju." Po toliko letih boja z mlini na veter zdaj ve, kako sistem deluje, kje so vzvodi, kako je, "ko hočeš dobro, pa te napade zdravniška zbornica, kjer imajo svoje lovke". "Šele zdaj sem se začel zavedati, v kaj sem se spustil," ugotavlja sogovornik.

Zakon le na papirju Ko enkrat zadeva eskalira, je zakonodaja ničvredna, saj v praksi ne deluje, opozarja nekdanji član Komisije za preprečevanje korupcije Bećir Kečanović, ki zdaj deluje v okviru Inštituta za razvoj vključujoče družbe. Opaža tudi, da pri nas še vedno velja kultura strahu. Dolžnost javne uprave, ki bi ji moralo biti v interesu, da se odklone prijavi, je tudi zaščita prijaviteljev, dodaja Kečanović. Praviloma pa prijavitelji oziroma žvižgači v primeru, če opozorijo svoje nadrejene na domnevno koruptivna dejanja, ostanejo brez službe, v "najboljšem" primeru pa so žrtve mobinga ali šikaniranja.

Nekdanji davčni inšpektor bi ravnal enako "Ker sem takratnemu direktorju Dursa Ivanu Simiču prijavil, da so me v primeru inšpekcijskega pregleda skušali podkupiti s 60 tisoč evri in z mestom direktorja Davčne uprave Ljubljana, sem si prislužil tri odpovedi delovnega razmerja in sedem ovadb," pravi nekdanji davčni inšpektor Đorđe Perić.

Kljub dolgoletnemu vlačenju po sodiščih pa Perić zatrjuje, da bi danes ravnal popolnoma enako: uprl bi se kriminalu.

Prijavitelji kot izdajalci Povračilnih ukrepov je preprosto preveč, celostnega sistema zaščite prijaviteljev ni, pozitivna kultura pojava žvižgačev v Sloveniji še ni povsem razvita, pa opozarjajo v Transparency International Slovenija.

Ugotavljajo še, da negativne posledice, ki so jih pri nas ali v tujini trpeli znani prijavitelji, močno vplivajo na pogum ljudi. Prav tako v Sloveniji še vedno velja veliko nezaupanje do prijaviteljev koruptivnih dejanj, ki velikokrat obveljajo kot izdajalci.

Sistemska ureditev zaščite prijaviteljev prednostna naloga KPK A med ovaduštvom in prijavo nepravilnosti je ogromna razlika, opozarjajo sogovorniki. In čeprav imamo dobro zakonodajo, na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) opozarjajo, da ni najboljšega sistema za zaščito prijavitelja. "Ravno zato je senat KPK sistemsko ureditev zaščite prijaviteljev opredelil kot eno prednostnih nalog v tem mandatu," pravijo na KPK.

Da bi resnica le prišla na dan, imamo na voljo možnost anonimne prijave. A problem anonimnih prijav je tudi v tem, da je v njih premalo podatkov za nadaljnjo preiskavo, zato jih KPK veliko tudi zavrže.

Želimo si družbo, v kateri se ljudem ne bo treba bati V letu 2014 so sicer prijave na KPK v večini primerov podali znani prijavitelji, ki jih je bilo 487, medtem ko je bilo 209 anonimnih.

"Petim prijaviteljem je komisija identiteto prikrila oziroma zaščitila z dodelitvijo kodnega imena," pojasnjujejo na KPK.

In čeprav so tudi anonimne prijave dragocen vir, si bolj kot anonimnosti in prestrašenih sodržavljanov želimo razmer v družbi, v katerih se ljudem ne bo treba bati, ko se s prijavo korupcije ali odklonskih dejanj javno izpostavijo za zaščito skupnih vrednot in javnega interesa, pravijo v Transparency International Slovenija.