Episcenter: 80 odstotkov vprašanih "zmotno" prepričanih o neuspešnosti Slovenije

"Slovenija se po več indikatorjih blaginje uvršča med srednje uspešne države, kot je to pravilno ocenila slaba petina vprašanih v anketi Epicentra, je dejal Anže Burger, ekonomist po izobrazbi in docent na Fakulteti za družbene vede. Kar 80 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da se Slovenija po uspešnosti uvršča med manj uspešne države, dva odstotka pa verjame, da je Slovenija med bolj uspešnimi.

Po stopnji brezposelnosti je Slovenija trenutno v zlati sredini Burger je pojasnil, da je bila Slovenija po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2012 na 16. mestu od 28 članic Evropske unije. "V tem letu smo dosegli 82 odstotkov povprečne razvitosti EU, kar je slabše kot ob vstopu v EU leta 2004, ko smo dosegli 87 odstotkov povprečja," je dejal.

Med letoma 2004 in 2012 smo bili poleg Grčije in Portugalske edina podpovprečno razvita članica, vzrok pa je trenutna gospodarska kriza. "V letu pred krizo je bila naša razvitost že na 91 odstotkih povprečja, potem pa smo doživeli eno izmed najglobljih in najdaljših recesij med članicami EU."

Po stopnji brezposelnosti je Slovenija trenutno v zlati sredini, in sicer na 14. mestu, po deležu populacije z grožnjo revščine ali socialne izključenosti pa je v boljši polovici članic na 9. mestu med Francijo in Nemčijo, je navedel Burger.

Ob tem je dodal, da so vsi ti našteti indikatorji sicer povprečja, ki pa skrivajo veliko heterogenosti v življenjskem standardu med posameznimi deli družbe.

Za pesimizem krivih več dejavnikov Pesimizem, ki je zelo očiten v Episcentrovi anketi, si lahko po besedah Burgerja razložimo z materialnimi in nematerialnimi dejavniki. Pri prvih so najpomembnejši: - dozdajšnji in prihodnji upad BDP, - nadaljevanje negativnih trendov na trgu dela, - upad investicij v osnovna sredstva.

Nematerialni dejavniki prav tako ne vlivajo optimizma. "Ljudje so spredvideli, da se politika še vedno ukvarja sama s sabo, da so tiste redke izpeljane reforme v preteklosti kozmetične in dolgoročno nezadostne, da ni pravih strukturnih reform, ki bi racionalizirale delovanje javnega sektorja, da so že prej visoki davki zdaj postali še višji in da se v državna podjetja še vedno natekajo politični kadri, ven pa še vedno odteka denar."

Čez tri leta nam kaže bolje V drugem vprašanju je Episcenter anketirance spraševal, kje se bo Slovenija, v primerjavi z drugimi državami EU, nahajala čez tri leta. Odgovori so bili nekoliko bolj optimistični, saj jih "samo" 55 odstotkov meni, da bo še vedno med manj uspešnimi, 41 odstotkov pa jih je ocenilo, da se bomo tako kot zdaj uvrstili med srednje uspešne države.

Burger je glede tega dejal, da se mu bolj kot vprašanje, ali bo Slovenija čez tri leta v primerjavi z drugimi državami med uspešnejšimi, zdi pomembno vprašanje, ali bomo vzpostavili pogoje za dolgoročno vzdržno rast življenjskega standarda. "Če v kratkem ne bomo sprejeli korenitih gospodarskih reform in v glavah naredili miselnega preobrata v smeri svobodnejše družbe, bo odgovor na obe vprašanji negativen," je poudaril.