Sreda, 23. 4. 2025, 16.19
7 ur, 58 minut
DZ vnovič potrdil razmejitev javnega in zasebnega zdravstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Poslanci DZ so novelo zakona sprejeli 2. aprila s 50 glasovi za in sedmimi proti, a je DS nanjo 9. aprila izglasoval veto. Državni svetniki so takrat ocenili, da novela ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst, ampak lahko povzroči škodo javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom.
DZ je po vetu DS s 50 glasovi za in 25 proti vnovič sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Zdravstvenim delavcem javnih zavodov bo z redkimi izjemami onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa bodo lahko delali pod strožjimi pogoji.
Novelo so podprli poslanci Svobode, SD, Levice in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Proti so bili poslanci SDS, NSi in poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Preveč je bilo spornih vprašanj
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma dejala, da primeri razgradnje zdravstvenega sistema zaradi prehajanja kadra izvirajo iz trenutne neustrezne regulative. Sprejeta novela po njenih besedah jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Različna mnenja strokovne in splošne javnosti o noveli po njenih besedah kažejo, da je novela nujno potrebna za izboljšanje zdravstvenega sistema in ureditev dalj časa odprtih spornih vprašanj.
"Omejevanje pogodbenega sodelovanja zagotavlja večjo transparentnost poslovnega okolja, izpolnjevanje davčnih obveznosti, krepi zaupanje med poslovnimi subjekti, varuje javni interes, ščiti delavce in bolnike," je povedala. Ob tem je dodala, da vsi ukrepi novele prestanejo strogi test sorazmernosti, "saj so primerni, nujni in sorazmerni, kar pomeni, da so ustavno dopustni".
Konec izsiljevanja
Poslanka Levice Nataša Sukič je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila, da gre z novelo za "korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom". V sporočilu po glasovanju pa so v Levici poudarili primer direktorja Zdravstvenega doma v Izoli, o katerem poroča Necenzurirano, ki naj bi poleg osmih ur na direktorskem mestu delal še med 9 in 13 ur dnevno v zasebni praksi. Menijo, da bo zakon take prakse preprečeval. Veseli jih, da zakon uvaja tudi zakonsko podlago za merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev, kar bo podlaga za postavljanje standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti.
Novelo so ponovno podprli tudi poslanci Svobode. Poslanec Dušan Stojanovič je povedal, da je zakon korak v pravo smer, saj je odgovor na razgradnjo sistema, ki se dogaja že desetletja. Meni, da DS ni vložil veta, ker bi bil zakon protiustaven, ampak ker posega v udobje in privilegije nekaterih interesnih skupin. Dodal je, da težko razumejo, zakaj bi nekdo nasprotoval zakonu, ki uvaja več preglednosti, odgovornosti in zaščite bolnika.
Poslanka SD Bojana Muršič je povedala, da so se ob ponovnem odločanju o podpori noveli oprli na del ustave, ki določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Poudarila je, da očitki DS ne vzdržijo resne presoje v luči ustavnih vrednot, stanja v zdravstvenem sistemu in ciljev, ki jih zakon zasleduje. V SD so prepričani, da so rešitve sorazmerne, premišljene in usmerjene v zaščito temeljnih ustavnih vrednot, predvsem pravice do zdravstvenega varstva.
Opozicija: Vsi bodo na slabšem
Noveli so ponovno nasprotovali v NSi, kjer se po besedah poslanke Ive Dimic "ne morejo znebiti občutka, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, zaposlenim v javnih zavodih in pri koncesionarjih, onemogočiti delo pri zasebnikih ter jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki". Poslanka meni, da je sprejeti zakon v škodo zdravstvenemu sistemu, zdravstvenim delavcem in bolnikom ter da bo poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev.
Danes so proti noveli glasovali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Menijo, da novela kljub številnim dopolnilom ostaja vsebinsko pomanjkljiva. Poslanka Eva Irgl je med bistvenimi težavami naštela omejevanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, "določbe o opravljanju dejavnosti in koncesijah tako še naprej zmanjšujejo možnost za fleksibilnost, ki jo naš zdravstveni sistem nujno potrebuje". Opozorila je tudi na predvidene številne podzakonske akte, kar povečuje pravno negotovost.
Poslanci SDS svojega stališča danes niso predstavili. Je pa poslanec Zvone Černač v predstavitvi interpelacije vlade ocenil, da bo danes vnovič sprejeti zakon "začel postopek razgradnje javnega zdravstva in krepitve zasebnega zdravstva". Po njegovih besedah sicer "škodljive posledice žal ne bodo vidne v tem mandatu, vidne bodo v naslednjih mandatih, če tega zakona naslednja vlada med prvimi ukrepi ne bo odpravila". Prepričan je, da gredo spremembe najbolj v škodo tistih, ki si plačevanja zdravstvenih storitev pri zasebnikih ne morejo privoščiti "in prej umrejo, preden do teh storitev pridejo" v javnem zdravstvu.
Medtem je premier Robert Golob v odgovoru na interpelacijo čestital državnemu zboru, da je danes s prepričljivo večino potrdil ključni reformni zakon na področju zdravstva. "S tem je naša prva prioriteta realizirana. Danes ste poslanke in poslanci jasno začrtali, kaj je v javnem zdravstvenem sistemu dovoljeno in katere škodljive prakse ne bodo več dovoljene. Prakse, ki so – namesto da bi bile usmerjene v pomoč in oskrbo bolnika – bile usmerjene v ustvarjanje dobička posameznika. Danes je parlament sprejel zgodovinski zakon in jaz sem ponosen na vas," je dejal.
