Dvesto tisoč evrov za protikrizne zakone

Vlada varčuje, zato se ministrstva trudijo spremeniti prakso prejšnjih vlad, ko so pomembne dele zakonov pisali zunanji sodelavci. A povsem brez njihove pomoči očitno ne gre. V izhodni strategiji je bilo načrtovanih skoraj trideset zakonov, pri desetih pa zaposleni na ministrstvih niso bili dovolj. Skupaj so za pomoč plačali okoli 200 tisoč evrov. Najdražja pomoč za ureditev zdravstvenega sistema Največ smo plačali za pripravo tez za dokument Nadgradnja zdravstvenega sistema. Z analizami so pomagali Bojan Bugarič z Inštituta za primerjalno pravo za 12.186 evrov bruto, Matija Čok in Boris Majcen z inštituta za ekonomska raziskovanja za 22.440 evrov bruto ter Maks Tajnikar in Petra Došenovič Bonča, ki sta skupaj prejela 11.401 evro bruto.

Ko je Dorijan Marušič prevzel ministrstvo za zdravje, je sicer že imel pripravljen zakon o zdravstveni dejavnosti, a sta se s premierjem Borutom Pahorjem odločila, da ge umakneta iz državnega zbora. Ta zakon so pripravili zaposleni na ministrstvu in Martin Toth, s katerim je minister Borut Miklavčič sklenil podjemno pogodbo v višini 2.700 evrov neto na mesec. Na ministrstvu za finance ne vedo dovolj o korporativnem pravu Ministrstvo za finance je k izhodu iz krize pripomoglo s tremi zakoni. Po pomoč zunanjih sodelavcev so se zatekli pri zakonu o upravljanju kapitalskih naložb RS, saj pravni strokovnjaki na ministrstvu ne poznajo dovolj korporativnega prava. Zato so podjetju RMG Gorazda Podbevška plačali 24 tisoč evrov brez DDV.

Strokovno pomoč je potrebovala tudi služba vlade za podnebne spremembe. Pri zakonu o podnebnih spremembah sta sodelovala Senko Pličanič iz inštituta za javno upravo in Borut Šantej iz inštituta za pravo okolja. Šantej je dobil 22.080 evrov, za Pličaniča pa se SVPS in MOP ne strinjata, kdo bi moral imeti podatke o njegovi pogodbi.

Za zakon o Darsu 18 tisoč evrov Ministrstvo za javno upravo je pomoč potrebovalo pri pripravi zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, zakona o javnem nepremičninskem skladu ter zakona o stvarnem premoženju države. Za prvega so inštitutu za primerjalno pravo Lojzeta Udeta plačali 20 tisoč evrov, za preostala pa 10 tisoč evrov inštitutu za javno upravo, ki ga vodita Rajko Pirnat in Senko Pličanič.

Inštitut za javno upravo je zaslužil še 18 tisoč evrov, ker so njegovi strokovnjaki v "izjemno kratih rokih" pomagali pri zakonu o družbi za avtoceste v RS, so pojasnili na ministrstvu za promet.

Ministrstvo za delo skoraj brez pomoči Za spremembe zakona o finančnem poslovanju, pri postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je ministrstvo za pravosodje oblikovalo obsežno delovno skupino. Sedemnajstim strokovnjakom so za sejnine skupno plačali 5.195 evrov bruto, predsednici Nini Plavšak pa še 9.960 evrov.

Največ dela s protikriznimi zakoni je imelo ministrstvo za delo, saj jih je moralo pripraviti deset. Pomoč so potrebovali pri zakonu o socialnovarstveni dejavnosti, za kar so Radu Bohincu plačali šest tisoč evrov, Bojanu Tičarju pa 3.840 evrov.

Za zakon, ki ga ne bo, 6.500 evrov Za zakon o umeščanju prostorih ureditev državnega pomena v prostor je ministrstvo za okolje potrebovalo 1.980 evrov vredno mnenje inštituta za javno upravo, 6.510 evrov pa je ministrstvo stala priprava osnutka zakona o nepremičninski investicijski družbi, iz katerega ne bo nič, saj ga je minister Roko Žarnić umaknil. Zaslužila sta pravnika Boštjan Brezovnik in Božo Grafenauer oziroma njun Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor.

Za družinski zakonik 45 tisoč evrov Te zneske lahko primerjate z družinskimi zakonikom, ki še čaka na to, kakšen, kdaj in če sploh bo veljal. V letih od 1999 do 2005, ko se torej ministrstva še niso tako trudila, da bi zakone napisala sama, so ga izdelali pravniki Karel Župančič, Barbara Novak, Viktorija Žnidaršič in Mateja Končina Peternel. Dobili so 10.930.122 tolarjev oziroma okoli 45 tisoč evrov.