Državni svetniki niso izglasovali odložilnega veta na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih partnerskih skupnosti izenačuje s pravicami heterospolnih.
Interesna skupina lokalnih interesov Državnega sveta, ki je predlagala odložilni veto, opozarja, da je edina vsebinska sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih spremenjena definicija zakonske zveze. V skladu z njo zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene kot doslej, temveč življenjska skupnost dveh oseb, navajajo. Stališča večine državnih svetnikov niso prepričala. Proti vetu je na izredni seji glasovalo 23 državnih svetnikov, za veto pa 14.
Pobudnik: Novela prinaša spremembe, ki jih zakonodajalec ni predvidel
To pa prinaša številne pravne in družbene posledice, ki jih zakonodajalec ni predvidel, je dejal državni svetnik Mirko Kozelj, ki je interesni skupini lokalnih interesov podal pobudo za odložilni veto. Po njegovih navedbah je namen spremembe, ki zanika večstoletno tradicijo zakonske zveze v slovenskem kulturnem prostoru, omogočiti istospolnim parom, da živijo v isti skupnosti kot mož in žena ter posvojijo otroka.
Šumenjak: Novela otrokom jemlje pravico do življenja z očetom in materjo
Državni svetnik Branko Šumenjak je bil prav tako kritičen do novele, ki po njegovem mnenju otrokom jemlje pravico do življenja z očetom in materjo. "Če mi kdo dokaže nasprotno, bom proti vetu. Do takrat pa bom veto podpiral," je dejal.
Vatovec: Novela nikomur ničesar ne jemlje in ne odreka
Poslanec ZL Matej T. Vatovec je v imenu poslanske skupine ZL, ki je predlog novele vložila v zakonodajni postopek, dejal, da novela odpravlja sistemsko diskriminacijo istospolnih. Nikomur ničesar ne jemlje in ne odreka, prinaša pa več socialnih in ekonomskih pravic istospolnim, tako na primer brezposelnemu pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju in pravico do bolniškega staleža, če je partner zbolel, je pojasnil.
Anja Kopač Mrak: Istospolna partnerja se bosta lahko postavila v vrsto in nič več
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je opozorila, da je v Sloveniji letno od 10 do 15 primerov posvojitev, pri katerih so poiskali starše za vsakega posameznega otroka. "Istospolna partnerja se bosta v skladu z novelo lahko postavila v vrsto in nič več," je pojasnila.
Kontič: Tudi v heterospolnih skupnostih lahko otroci trpijo
V razpravi je državni svetnik Bojan Kontič dejal, da tudi v heterospolnih skupnostih otroci lahko zelo trpijo. Lahko so žrtve zlorab, v takih skupnostih je lahko tudi veliko nasilja, je opozoril. Heterospolna skupnost tako po njegovih besedah ni zagotovilo, da bodo otroci v njej lahko brez skrbi.
"Nobena posvojitev ni avtomatizem"
Državna svetnica Darja Kuzmanič Korva, ki je sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, pa je dejala, da posvojitev ni pravica staršev ali otroka, temveč ukrep države, ko je treba iz različnih razlogov poskrbeti za otroka. "Nobena posvojitev ni avtomatizem. Na posvojitev letno čaka približno deset otrok, v vrsti pa je približno 500 tistih, ki si želijo posvojiti otroka," je pojasnila.
3
