Državni svet brez veta na finančna zakona

Banke bodo na podlagi zakona o organu in skladu za reševanje bank vplačevale v poseben sklad, iz katerega se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi Banke Slovenije za reševanje bank v težavah. Sklad naj bi za deset let zaživel prihodnje leto, banke pa naj bi po načrtih vlade vanj prispevale 195 milijonov evrov kot ustanovitveni kapital sklada ter 150 milijonov evrov v obliki jamstev.

Bodo v sklad vplačevale le državne banke? Predlog odložilnega veta na ta zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Šumenjakom. Svetniki so opozorili, da v sklad ne bodo zavezane vplačevati banke s sedežem zunaj EU. To po njihovem mnenju pomeni, da bodo vanj vplačevale predvsem nedavno dokapitalizirane banke, ki so v državi lasti, kar pomeni, da se bo v sklad dejansko vplačeval davkoplačevalski denar.

Šumenjaka moti tudi, da k pripravi zakona ni bilo povabljeno Združenje bank Slovenije, da mu ni priloženo mnenje Evropske centralne banke (ECB), čeprav bi moralo biti, in da se zakon sprejema po nujnem postopku.

Mramor: Davkoplačevalci ne bodo več krili kapitalskih potreb bank Minister za finance Dušan Mramor je pojasnil, da je namen zakona zagotoviti, da davkoplačevalci ne bodo več krili kapitalskih potreb bank. Kot pravi, je bila ta vsebina predmet javne obravnave, in sicer kot del predloga prenovljenega zakona o bančništvu, ki je zelo obsežen. Ker se je izkazalo, da mora sklad za banke zaživeti prihodnje leto, in ker zakona o bančništvu v DZ fizično ne bo mogoče sprejeti tako hitro, so del o skladu iz njega izločili.

Minister: V sklad bodo vplačevale vse banke Dobili so tudi pozitivno mnenje ECB, in sicer na celoten zakon o bančništvu. "ECB zanima vsebina, ne pa naslov zakona, zato ni bilo treba znova pridobiti njenega mnenja," je pojasnil Mramor. Dodal je, da bodo morale v sklad vplačevati vse banke s sedežem v Sloveniji, tudi hčere tujih bank, podružnice pa samo v primeru tistih bank, ki imajo sedež zunaj EU. V članicah EU se namreč podružnice rešujejo znotraj sistema matične banke, ki je v drugi državi EU. Svetniki so predlog veta zavrnili - proti vetu jih je bilo 19, za pa 13.

Zakon o izvrševanju proračunov uspešno skozi sito Predlog veta na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudijem Matjašičem. Svetnike je zmotila določba, po kateri vladi terjatev do podjetij v postopkih prestrukturiranja ne bo treba vključiti v letni program prodaje finančnega premoženja, pač pa bo lahko samostojno odločala o njihovi prodaji.

V zakonu je zapisano, da lahko vlada samostojno odloča o prodaji terjatev do višine sedem milijonov evrov v posameznem podjetju, v celem letu pa skupni obseg teh terjatev ne sme presegati 30 milijonov evrov, so zapisali svetniki. "Terjatve so premoženje države, naše premoženje oz. premoženje davkoplačevalcev," je dejal Matjašič in dodal, da se z njim ne sme upravljati na takšen način. Meni tudi, da gre pri tem za tiho privatizacijo.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zagotovil, da so bile omenjene rešitve predlagane po skrbnem premisleku, in ne nepremišljeno. Čeprav gre res za nesistemsko rešitev, pa okoliščine zahtevajo, da se problematiko prezadolženih podjetij reši na hiter in učinkovit način. "V tem primeru gre za postopke finančnega prestrukturiranja gospodarskih družb, v katerih je Slovenija kot upnik omejena, ker nima zakonskih možnosti, da te postopke podpre in da se uspešno zaključijo," je povedal.

Kot pravi, gre za izjemne situacije, ki jih je treba časovno izpeljati v relativno kratkih rokih. Sistemske možnosti za to bo vlada uredila z novim zakonom o javnih financah, ki ga bo v zakonodajni postopek vložila ob koncu prvega ali v začetku drugega četrtletja 2015. "Ne gre za prikrito privatizacijo," je zagotovil in dodal, da so koristi te rešitve sorazmerne z morebitnimi negativnimi elementi, ki bi bili s tem povezani. Če bi prišlo do stečaja podjetja, bi bil izplen bistveno slabši.

Konkretnih podatkov o podjetjih, ki bi jim ta ukrep lahko pomagal, Dragonja ni želel razkrivati, je pa dejal, da gre za podjetja, ki so v prisilni poravnavi, nekatera drugič, in jo zaključujejo, pa tudi za izvozno usmerjena podjetja, ki so zašla v težave. Državni svet je predlog veta zavrnil - proti vetu je bilo 19 svetnikov, 12 pa jih je bilo za.

Pri noveli o zaposlovanju invalidov je država dobila rdečo luč Je pa bila uspešna skupina svetnikov s prvopodpisanim Alojzem Kovšco, ki je predlagala veto na novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ker se ne strinjajo, da invalidska podjetja ne bodo več upravičena do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost tudi za svoje neinvalidne zaposlene. Veto je podprlo 16 svetnikov, proti pa jih je bilo 13.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je pojasnila, da pri tem zakonu ne gre za poseg v pravice invalidov. "Mi ocenjujemo, da s tem ne posegamo drastično v pogoje delovanja invalidskih podjetij. Zakon samo omejuje višino plač neinvalidov, do katere država subvencionira prispevke za socialno varnost. Invalidom pa gre v celoti," je dejala. Prepričana je tudi, da bi se invalidska podjetja na to lahko prilagodila.