Država Slovencem vse bolj ukazuje, kaj lahko in česa ne smemo početi

"Kar 22 od 28 držav Evropske unije se je pri 32 indikatorjih letošnjega indeksa odrezalo slabše kot leto prej, kar odraža razmah paternalizma v njih. Medtem ko so Češka republika, Nemčija, Slovaška, Luksemburg in Nizozemska najbolj liberalne države EU na področju življenjskega sloga državljanov, so Finska, Velika Britanija, Irska, Madžarska in Švedska najbolj paternalistične," so sporočili iz Visio instituta.

Slovenija v skupini držav, ki so postale bolj paternalistične

Slovenija se na letošnjem indeksu uvršča na 11. mesto med državami Evropske unije, pet mest višje kot lani. "To pomeni, da je Slovenija v skupini držav, ki so postale bolj paternalistične s tem, da v večji meri omejujejo in obdavčujejo življenjski slog državljanov, ko gre za njihovo uživanje pijače, prehrane, alkohola in cigaret," pravijo v Visio institutu. 

Slovenija se je po posameznih kategorijah Indeksa paternalizma uvrstila na naslednja mesta:
- alkohol: 10. mesto, eno mesto višje kot leta 2016,
- hrana in sladke pijače: 12. mesto, dve mesti nižje kot leta 2016,
- e-cigarete: 15. mesto, trinajst mest višje kot leta 2016,
- tobačni izdelki: 17. mesto, tri mesta nižje kot leta 2016.

Grčija uvedla davek na vino in kavo

Kot pravijo v Visio institutu, je širitev paternalizma v letu 2016 med drugim posledica tako v Bruslju sprejete direktive EU o tobačnih izdelkih kot povečane želje nacionalnih regulatorjev, da omejujejo življenjski slog prebivalstva s ciljem izboljšanja njihovega zdravja. Prvi primer takega ravnanja nacionalnih regulatorjev je obdavčitev sladkih pijač, kjer se je z uvedbo davka na sladke pijače Belgija pridružila Madžarski, Finski in Franciji, medtem ko ga Irska in Velika Britanija nameravata uvesti prihodnje leto.

Če se Slovenija ne bi odrekla omenjenemu davku, bi po njihovih besedah zasedala še višje mesto na Indeksu paternalizma. Drugi primer je prepoved brezplačnega ponovnega polnjenja gaziranih pijač, ki jo je Francija uvedla leta 2017. Tretji primer je uvedba davka na vino in kavo v Grčiji.

Analiza podatkov Indeksa paternalizma razkriva, da ni povezave med paternalistično regulativo in pričakovano življenjsko dobo. Tako na primer države z obsežnimi predpisi porabe alkohola ne opažajo nižje porabe čistega alkohola na prebivalca, države z obsežnimi predpisi porabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov pa niso priča nižji stopnji kajenja, opozarjajo v institutu. "Medtem ko javne politike, ki regulirajo življenjski slog prebivalstva, pogosto ne dosežejo zastavljenega cilja izboljšanja njihovega zdravja, nedvomno povzročajo številne težave in stroške tako za državo kot za državljane," pojasnjuje Tanja Porčnik iz Visio instituta.

"Ustvarja se nepotrebno birokracijo in proračunske izdatke"

"Nerazumna regulativa namreč na strani države ustvarja nepotrebno birokracijo in proračunske izdatke za policijo, finančne in druge državne organe. Obenem se ta regulativa na strani državljanov odraža v dražjih produktih, kar najbolj občutijo tisti z najnižjimi dohodki, saj je obdavčitev življenjskega sloga regresivna," dodaja.

Christopher Snowdon z londonskega Inštituta za ekonomske zadeve in urednik Indeksa paternalizma opozarja: "V kar nekaj EU-državah politiki in birokrati menijo, da je nacionalni ponos, če se na državljane gleda zviška oziroma s položaja starša. Državam z obsežnim paternalizmom svetujem, da prekinejo to prakso in se raje zgledujejo po državah, ki so na dnu Indeksa paternalizma, saj so svobodo državljanov postavile na prvo mesto."