Država Mirageu namesto večmilijonske odškodnine 700 tisoč evrov

Državno pravobranilstvo je danes prejelo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Mirage, ki je delno ugodilo reviziji zoper sodbo višjega sodišča. Tako bo država podjetju namesto 8,4 milijona evrov plačala nekaj več kot 730.000 evrov odškodnine. Na notranjem ministrstvu so več kot zadovoljni, zagovornik Miragea Borut Škerlj pa napoveduje ustavno pritožbo.

Ministrstvo za notranje zadeve je novembra 2001 s podjetjema Cetis in Mirage sklenilo petletno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi registracijskih nalepk za motorna vozila. Aprila 2005 objavljena novela zakona o varnosti cestnega prometa pa je te nalepke ukinila.

Ker pogodbeni stranki Cetis in Mirage na sporazumno razvezo pogodbe nista pristali, je ministrstvo sklenjeno pogodbo odpovedalo enostransko. Mirage se je zato odločil za tožbo proti državi, višje sodišče pa je letos spomladi odločilo, da mora država Mirageu plačati 8,3 milijona evrov. Državno pravobranilstvo je junija na vrhovno sodišče vložilo izredno pravno sredstvo, revizijo, in zmagalo.

Država bo privarčevala okoli 7,6 milijona evrov V skladu s sodbo vrhovnega sodišča bo namreč država privarčevala okoli 7,6 milijona evrov. Kot so zapisali na državnem pravobranilstvu, je sodišče sodbo drugostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je država Mirageu zaradi razdrtja pogodbe namesto nekaj več kot 4,6 milijona evrov - z zamudnimi obrestmi 8,4 milijona evrov izgubljenega dobička - dolžna plačati dobrih 405.000 evrov oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi nekaj več kot 730.000 evrov. Vrhovno sodišče je pri odločanju o reviziji kot ključne upoštevalo argumente pravobranilstva, kar pomeni, da je njihov uspeh v pravdi skoraj 90-odstoten, poleg tega pa mora Mirage državi plačati tudi pravdne stroške celotnega postopka v višini dobrih 8000 evrov, so še zapisali na pravobranilstvu.

Aktualni minister za notranje zadeve Gregor Virant je sodbo pozdravil in poudaril, da je zmaga pomembna tako za državne finance kot za zatiranje korupcije. Ostaja namreč vtis, da so bile nalepke z zakonom uvedene zgolj zato, da bi nekdo dobro zaslužil, je dodal. Veseli ga, da se je odločitev za vložitev revizije izkazala za pravilno.

Sodbo vrhovnega sodišča pozdravil tudi tedanji minister Dragutin Mate Na ministrstvu so bili vseskozi prepričani, da je revizija utemeljena. Današnja sodba je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, potrdila argumente, ki jih je Virant predstavil junija letos ob vložitvi revizije. Takrat je ocenil, da bi težko govorili o izgubljenem dobičku, ker je nalepke ukinil zakon, zato da podjetju Mirage odškodnina ne pripada.

Glavni argument revizije je bil, da pogodba podjetja Mirage z državo ni jamčila točno določene količine nalepk, ki bi se prodale vsako leto. Tudi če tedanji notranji minister Dragutin Mate ne bi razdrl pogodbe, Mirage ne bi mogel več prodajati nalepk za vetrobransko steklo, ker je nalepke ukinil zakon, so še pojasnili na ministrstvu.

Tudi Mate je sodbo vrhovnega sodišča pozdravil. Po njegovem mnenju je odločitev pravilna in razumna, z njo pa je tudi zadoščeno pravici. Kot je dejal, je sam sicer računal, da bo dosojena odškodnina še nižja, kljub temu pa je s sodbo zadovoljen.

"Sodba je presenetljiva, z njo pa se piše pravna zgodovina te države" Medtem so s sodbo vrhovnega sodišča in bistvenim znižanjem višine odškodnine pričakovano nezadovoljni pri Mirageu. Kot je ocenil njihov zagovornik Škerlj, je iz sodbe razvidno, da je država kršila sklenjeno pogodbo, sodišče pa je le odločilo, da je višina odškodnine previsoka. Celotna revizija pravobranilstva glede argumentov o vsebini pogodbe med državo in podjetjem ter v večini ugovorov je torej zavrnjena, je dodal.

"Sodba je presenetljiva, z njo pa se piše pravna zgodovina te države," je zatrdil Škerlj in napovedal, da bodo najverjetneje v roku 60 dni vložili ustavno pritožbo. Verjame namreč, da imajo za to tehtne argumente, saj da se borijo za upnike Miragea. Ob tem je poudaril, da bodo nadaljevali s prizadevanji za poplačilo teh terjatev, saj se mu zdi pravično, da upniki dobijo nazaj to, kar so vložili in tudi izgubili.

V razsodbi je med drugim po Škerljevih besedah pojasnjeno, da je država ob odpovedi pogodbe pričakovala, da je izgubljeni dobiček Miragea 0,338 evra na nalepko, zato je dolžna plačati ta znesek, pomnožen s številom nalepk, ki niso bile izdane. Kot je dodal, je sodišče pri določitvi odškodnine upoštevalo metodo, ki jo je argumentirala država.