Aleš Žužek

Četrtek,
28. 8. 2014,
12.21

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Valentin Inzko Alojz Rebula

Četrtek, 28. 8. 2014, 12.21

6 let, 2 meseca

Draga se je najbolj razcvetela v času jugoslovanskega komunizma

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V času komunizma je bila Draga svobodni forum idej, predlogov, dialoga in iskrivih razprav, ki v Sloveniji niso bile mogoče ali pa samo v omejenem obsegu, pravi koroški Slovenec Valentin Inzko.

V petek se bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu v organizaciji tržaškega Društva slovenskih izobražencev (DSI) začeli 49. študijski dnevi Draga 2014, ki bodo letos obravnavali predvsem problematiko odhajanja, a tudi vračanja mladih.

Pozitivne posledice bega možganov Kot je pojasnil avstrijski diplomat Inzko, ki trenutno opravlja službo visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, bo na Dragi beg možganov na eni strani opisal kot nekaj normalnega, celo pozitivnega, saj je nešteto takih primerov v svetu in pri nas.

El Greco je bil pač Grk v Španiji, Gallusa imajo po znameniti enciklopediji Larousse de la Musique Slovenci in Čehi za svojega Palestrino, vemo, da je sodeloval pri osnutku za Boeing Jumbojet tudi Slovenec, torej je ravno beg mnogim omogočil razvoj njihovih sposobnosti.

Negativne posledice bega možganov "Ali pa Janez Grum, ki bo v oktobru slavil 102. rojstni dan, mož moje botre Mimice, ki sta imela v Milwaukeeju tri sinove, vse zdravnike. Sin Ciril, profesor na univerzi v Michiganu, je bil leta 2000 imenovan za najboljšega zdravnika v ZDA. Ali bi se to lahko zgodilo v Sloveniji?" se sprašuje Inzko.

Na drugi strani bo Inzko omenil tudi negativne posledice bega možganov, saj ravno pri njih na avstrijskem Koroškem manjka delovnih mest in se vsaj ena tretjina absolventov Slovenske gimnazije ne vrne več na Koroško.

V času komunizma je bila zamejska Draga svobodni forum idej in dialoga Inzko je pojasnil, da na študijske dneve Draga zahaja že od leta 1965 naprej, ko je njegov oče predaval o položaju koroških Slovencev, in da ga veseli, da obstaja še danes. Največji razcvet je doživela v času jugoslovanskega komunizma, ko je bila Draga svobodni forum idej, predlogov, dialoga in iskrivih razprav, ki v Sloveniji niso bile mogoče ali pa samo v omejenem obsegu.

Kot pojasnjuje Inzko, so na Dragi nastopili tudi predavatelji, ki niso hoteli ali pa niso smeli v Jugoslavijo: "Mislim, da nekaj časa tudi častitljivi Boris Pahor ni bil zaželen v Ljubljani. Draga je bil tudi kraj, kjer so se lahko nemoteno srečavali zamejci, Slovenci iz tujine in oni iz Jugoslavije. Položaj je danes seveda drugačen, vendar organizator spet in spet najde teme, ki pripeljejo zavidljivo število mislecev in intelektualcev."

Letos študijski dnevi konec avgusta Ali opaznost in pomembnost Drage v zadnjih letih narašča ali upada? Inzko meni, da je to odvisno od teme in politične atmosfere, saj vsaka doba prinese nekaj svojega. "Na vsako konstelacijo doma in po svetu se prijatelji Drage odzivajo drugače, vendar ostane neka solidna konstantna privržencev Drage in njenih načel," še meni koroški Slovenec.

Letošnja Draga se odpoveduje tradiciji, ki je skoraj postala pravilo: študijski dnevi so se do zdaj odvijali skoraj vedno prvi konec tedna v septembru, tokrat pa bodo zadnji konec tedna v avgustu. Poleg Inzka bosta v petek na temo V svet(u) z možgani govorila še Alenka Stanič in David Bandelj.

Pogled na narodno spravo in počastitev Alojza Rebule Druga rdeča nit letošnje Drage pa bo pogled na zdajšnji slovenski trenutek oziroma razmere v Sloveniji ter problematika narodne sprave in umirjenega razmisleka o lastni preteklosti, pa tudi naklonjenega in sprejemljivega odnosa do pluralne preteklosti. V soboto bo tako predaval Fabjan Hafner, v nedeljo pa Marta Verginella in Urban Vehovar.

V nedeljo popoldne pa bodo podelili še Peterlinovo nagrado, namenjeno kulturnim delavcem oz. organizacijam v matici, zamejstvu in zdomstvu, ki delujejo na temeljih slovenstva, demokracije in krščanstva. Nagrado bosta tokrat prejela pisatelj Alojz Rebula, s čimer bodo organizatorji Drage počastili njegovo 90-letnico, in kulturni delavec z Goriškega ter nekdanji predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Damijan Paulin.