Dr. Zoran Milivojević: Otroka je najboljše tepsti po debelih delih kože

Strokovni posvet Otrok v vlogi žrtve in storilca, namenjen tožilcem in policistom ter drugi zainteresirani javnosti je tradicionalen. Generalna policijska uprava in Društvo državnih tožilcev Slovenije sta ga tokrat organizirali že dvanajstič.

Udeležencem teh posvetov običajno predavajo najbolj priznani strokovnjaki in tudi na tokratnem posvetu 4. in 5. aprila so se zvrstila priznana imena strokovnjakov, kot so Vlasta Nussdorfer, prof. dr. Martina Tomori, Milena Mileva Blažič, Viljem Ščuka in drugi. A ko je bilo drugi dan na vrsti predavanje v Sloveniji izjemno priljubljenega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića, so (nekateri) zbrani osupnili. "Dobro uro je pred polno dvorano občinstva govoril o tem, da je otroka nujno treba telesno kaznovati, in razlagal o načinih, kako to storiti. Najbolj me je presenetilo, ker je po koncu predavanja v dvorani vladala smrtna tišina. Tudi sama sem molčala – mislim, da zato, ker sem bila v takem šoku," je povedala Maja Plaz iz društva SOS telefon, ki predavanja, precej nasprotnega sodobnim spoznanjem o vzgoji, še mesec po dogodku ne more pozabiti. Milivojević: Telesno kaznovanje je nujno Da trditve sogovornice držijo, je razvidno iz zapiskov Razlikovanje telesnega kaznovanja od fizičnega zlorabljanja, s katerimi je Zoran Milivojević podkrepil svoje predavanje. Samega predavanja sicer nismo poslušali, a v predstavitvi v PowerPointu, ki jo je dr. Milivojević pripravil za to predavanje, so številne zanimive trditve. Tako izvemo, da je telesno kaznovanje "racionalni postopek, s katerim se otroka prepriča, da odneha z nevarnim ali agresivnim obnašanjem", in sicer tako, da se "z nekoliko udarci po riti povzroči bolečina, brez izzivanja poškodb". Telesno kaznovanje je po mnenju Milivojeviću "postopek, rezerviran za posebne situacije, v katerih po oceni staršev drugi postopki niso dovolj učinkoviti".

Proces vpliva na otroka po mnenju psihoterapevta poteka tako: najprej ga opozorimo, sledijo kritika z zahtevo za spremembo obnašanja, grožnja s kaznijo, kazen in telesna kazen, ki pride čisto na koncu. Telesno kaznovanje je nujno, ker "nekateri otroci v nekaterih situacijah preprosto morajo doživeti telesno kazen, da se lahko podredijo starševski avtoriteti", je prepričan dr. Milivojević.

Država po njegovem mnenju ne sme odvzeti staršem pravice, da otroka telesno kaznujejo. (Predlog, ki bi popolnoma prepovedoval telesno kaznovanje otrok, je zapisan v novem Družinskem zakoniku, vendar je bilo sprejetje družinske zakonodaje na referendumu zavrnjeno.)

Več načinov telesnega kaznovanja po dr. Milivojeviću Strokovnjak podrobno piše tudi o tem, po katerih delih telesa lahko starši otroku delijo udarce, načini telesnega kaznovanja pa se po njegovem razlikujejo po "vrsti udarca", "delu telesa", po katerem ga tepemo, časovnem odnosu do prekrška in tem, ali smo udarec pospremili z razlago oziroma ali je bil otrok na to, da bo telesno kaznovan, opozorjen.

Telesna kazen je po mnenju dr. Milivojevića sprejemljiva za otroke od 18 mesecev do približno dvanajstega leta starosti, telesno kaznovanje otrok, mlajših od 12 mesecev, pa tudi sam šteje za zlorabo. Najboljše je udarjati po debelem mesu ali po delih, ki so pod debelim mesom, je prepričan dr. Milivojević.

Najprimernejši udarec je udarec z "odprto dlanjo in prsti po koži", pri tem pa se lahko uporabljajo tudi nekateri predmeti, kot je iztepalnik ali pas, "vendar samo, če je udarec s temi predmeti enake moči kot udarec z odprto dlanjo in prsti".

Telesno kaznovanje mora biti disciplinski postopek, ki se ga uporablja le občasno, prepogosto ali vsakodnevno telesno kaznovanje pa ni primerno, še posebej kadar je to edini in običajen način discipliniranja.

"Brez kazni ni avtoritete" Od kod mu vsa ta spoznanja o vzgoji, smo povprašali tudi dr. Zorana Milivojevića. Kot je potrdil v daljšem pogovoru, je o učinkovitosti telesne kazni prepričan. "Stara, tradicionalna vzgoja v Sloveniji je temeljila na tem, da otrok niso pretirano hvalili, usmerjena je bila v discipliniranje brez ljubezni. Ko so odrasli dojeli, da taka vrsta vzgoje ustvarja nevrotične osebnosti s slabo samopodobo, se je pogled na vzgojo spremenil. Naenkrat se je začelo udejanjati mnenje, da mora biti vzgoja zelo ljubeča in da bo otrok travmatiziran, če ga skušamo priučiti discipline, zato so starši postali zelo popustljivi, nenadoma se je začelo govoriti o permisivni in do otroka prijazni vzgoji. Zdaj so ti otroci že odrasli in imajo zelo veliko težav.

Starši so nemočni, ko otrok nekaj zahteva in mu rečejo ne, mislijo, da bo travmatiziran, zato mu hitro popustijo. Ko se težave vrstijo, gredo do strokovnjaka, ki je prav tako nemočen – kot celoten sistem. Taka vzgoja ustvarja ljudi, ki so nesposobni za življenje," je pojasnil Zoran Milivojević in dodal, da veliko ljudi misli tako, le on pa si o tem upa javno spregovoriti. "Če otrok ne sprejema tvojih navodil, ga pač moraš udariti po riti. Brez telesne kazni ni avtoritete."

Varuhinja: Nasilje je poraz za tistega, ki ga izvaja Ali je morda bila na omenjenem predavanju, saj je na istem strokovnem posvetu predavala dan prej, smo povprašali varuhinjo človekovih pravic in nekdanjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer.

Kot je pojasnila, predavanja dr. Milivojevića ni poslušala, je pa njeno stališče do telesnega kaznovanja otrok jasno: "Telesno kaznovanje otrok je neprimerno, saj damo s tem otroku povsem napačna sporočila o nasilju, da si ga torej močnejši nad šibkejšim, kar otrok je, lahko privošči. Otrok, ki je tepen doma, pokaže nasilje nad šibkejšimi v vrtcu ali šoli, pogosto pa v odraslosti izvaja nasilje v svoji družini. Niso redki primeri, ko lahko v odrasli dobi celo sodi svojim staršem." Kot meni varuhinja, je nasilje poraz za tistega, ki ga izvaja, "saj pomeni, da je pogorel s pogovorom in ne vidi druge možnosti kot pretep".

Nasilje nad otroki je po mnenju Vlaste Nussdorfer treba prepovedati, "ker ne moremo reči, da sta dve klofuti dovoljeni, tri pa ne. Vzgoja se začne zgodaj, ko je treba otroku postaviti meje in se jih držati."

Zoran Milivojević nam je po telefonskem pogovoru poslal še nekaj svojih člankov, iz katerih je razvidno, da je trdno prepričan o učinkovitosti vzgoje otrok s telesnim kaznovanjem. Na vprašanje, ali je res, da je bil tudi sam kot otrok večkrat deležen udarcev, je odgovoril: "Da, oče me je vzgajal s klofutami, vendar ne čutim, da bi mi zaradi tega kaj manjkalo, saj sem bil sicer deležen tudi veliko ljubezni."

Kot je dodal, država ne bi smela staršem prepovedovati telesnega kaznovanja otrok – treba pa je ločevati, kaj je zlorabljanje in kaj kazen. "V večini držav EU-ja prepovedujejo telesno kaznovanje otrok, a za prihodnost otroka je to nesprejemljivo."