Sobota, 30. 9. 2017, 13.19
7 let, 1 mesec
Domovi za upokojence se dražijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
2
Domovi za upokojence višje stroške dela, ki so posledica dogovora sindikatov in vlade o odpravi plačnih anomalij, prelivajo v cene - to pomeni, da se za upokojence višajo cene oskrbe, ki je že danes visoka. Medtem ko povprečna starostna pokojnina v Sloveniji znaša dobrih 600 evrov, domovi mesečno zaračunajo tudi po tisoč evrov, pri tem pa je vse več pritožb glede storitev.
Stroški dela se pri izvajalcih storitve institucionalnega varstva povečujejo zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, s katerimi se odpravljajo plačne anomalije za delovna mesta do vključno 26. plačnega razreda, in sicer od letošnjega julija dalje.
Zaposleni, za katere je predvideno zvišanje, bodo višje plače prvič prejeli oktobra, pri tem pa bo vključen tudi poračun za julij in avgust.
Domovi za upokojence bodo cene dvignili za od 1,5 do tri odstotke, kar pomeni, da se bo mesečna položnica zvišala za nekaj deset evrov (cene se med domovi razlikujejo, poleg tega je cena odvisna od kategorije oskrbe).
Strošek dela v domovih tri petine celotnih stroškov
V domovih za starejše je strošek dela eden od največjih stroškov, saj predstavlja več kot 60 odstotkov odhodkov. Zato je to tudi element izračuna cene storitve varstva, kot to določa pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.
Ta določa, da lahko izvajalci uskladijo ceno v primeru, ko se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 odstotka, so pojasnili na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ocenjujejo, da bo tokratni dvig cen znašal od 1,5 do tri odstotke. Skupni dvig je odvisen predvsem od strukture zaposlenih in od tega, koliko napredovanj že imajo, zato bodo dvigi različni.
Predlog dviga pripravi izvajalec sam, potrdi pa ga svet zavoda. Soglasje nato poda še pristojno ministrstvo.
Medtem ko se viša cena oskrbe, pa v zadnjem času v javnosti odmevajo primeri, ko tako oskrbovanci kot tudi svojci z oskrbo in storitvami v domovih za starejše niso zadovoljni, čeprav za to plačujejo zneske, ki močno presegajo njihove pokojnine.
Ministrstvo priporočilo dvig za do tri odstotke
Do včeraj je predlog spremembe cen ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredovalo 62 izvajalcev, od tega je ministrstvo do zdaj za 33 vlog ugotovilo, da je predlagana uskladitev skladna z veljavnim pravilnikom.
Glede na pregledana gradiva so izvajalci ceno povišali v povprečju za dva odstotka. Pri večini vlog gre za povišanje, veljavno z oktobrom, 22 izvajalcev pa je cene uskladilo že z veljavnostjo za september, še pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
To je sicer v avgustovskem dopisu domovom za starejše in posebnim socialno varstvenim zavodom priporočilo, da dvig cene zaradi spremenjenih stroškov dela ne preseže triodstotnega povečanja glede na veljavne cene.
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, menijo, da domovi za starejše svojo dejavnost opravljajo strokovno in zakonito. V primeru nezadovoljstva so na voljo mehanizmi in nadzorstvene poti, ki jih oskrbovanci in svojci lahko izkoristijo.
V Mostah od 9 do 15 evrov več na mesec
Za dvig cene so se med drugim odločili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Kot je povedala direktorica doma Marija Sajovic, je svet zavoda dvig cene potrdil na četrtkovi seji, čakajo še na potrditev ministrstva.
Tako računajo, da se bo z oktobrom cena standardne oskrbe 1 zvišala za 2,3 odstotka, od tod dalje izhajajo tudi zvišanja cene v preostalih kategorijah. Glede na zahtevnost oskrbe to predstavlja večinoma od 9 do 15 evrov več na mesec za posameznega stanovalca, za najzahtevnejšo oskrbo še nekoliko več.
Skupnost socialnih zavodov opozarja na dvig stroška dela za zdravstveni kader, pri čemer pa jim na drugi strani ZZZS plača vse manj za zdravstvene storitve, v katere naj bi bil vračunan tudi strošek dela.
Zdravstveni kader se draži, storitve pa cenijo
Ob tem pa v skupnosti socialnih zavodov opozarjajo, da dodatno težavo za izvajalce institucionalnega varstva starejših predstavlja dejstvo, da so se stroški dela zdravstvenega kadra, ki je plačan iz plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljene storitve, dvignili za od pet do osem odstotkov, medtem ko so cene zdravstvenih storitev letos "celo za 2,21 odstotka nižje kot lani".
"Skupnost je že pozvala ZZZS, da ustrezno popravi cene zdravstvenih storitev glede na višje stroške dela, v nasprotnem primeru bomo razmislili tudi o sodni poti za uveljavitev dviga cen zdravstvenih storitev, do katerega smo na podlagi zakonodaje in splošnega dogovora tudi upravičeni," navajajo v skupnosti.
Za dom tud do tisočaka na mesec
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je v Sloveniji v 54 javnih domovih za starejše in pri 40 izvajalcih s koncesijo na voljo 18.522 mest za stanovalce.
Cena oskrbe je v zasebnih domovih višja kot v javnih. Po podatkih ministrstva za delo, ki jih na spletni strani navaja skupnost, povprečna letošnja cena dnevne oskrbe kategorije 1 znaša 18,49 evra v javnem domu in 22,88 evra v zasebnem, cena oskrbe 3a pa je 28,10 evra na dan v javnem in 32,49 evra na dan v zasebnem domu.
Tako je strošek doma tudi do tisoč evrov na mesec, medtem ko je povprečna neto starostna pokojnina precej nižja - okoli 600 evrov. Ceno plača uporabnik, če je sam ne zmore, so dolžni to doplačevati svojci, če pa tudi oni ne morejo plačati stroškov oskrbe, na podlagi odločbe centra za socialno delo ceno doplačuje lokalna skupnost.
Vse zahtevnejše potrebe
Na ministrstvu pravijo, da se v domovih povečuje delež oskrbovancev, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno oskrbo.
Medtem ko se viša cene oskrbe, pa v zadnjem času v javnosti odmevajo primeri, ko tako oskrbovanci kot tudi svojci z oskrbo in storitvami v domovih za starejše niso zadovoljni, čeprav za to plačujejo zneske, ki močno presegajo njihove pokojnine. Izpostavljajo veliko obremenjenost zaposlenih v domovih in hkrati nujnost številnih doplačil za storitve, kot sta kopanje ali dodatno čiščenje.
Na ministrstvu za delo v zvezi s tem navajajo, da na podlagi ugotovitev in nadzorov socialne inšpekcije menijo, da domovi za starejše svojo dejavnost opravljajo strokovno in zakonito. V primeru nezadovoljstva so na voljo mehanizmi in nadzorstvene poti, ki jih oskrbovanci in svojci lahko izkoristijo, pri tem pa je po navedbah ministrstva zelo pomembna odkrita in iskrena komunikacija.
Hkrati se na ministrstvu zavedajo, da demografska gibanja spreminjajo starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji in da se povečuje delež oskrbovancev v domovih, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno oskrbo, zato se tudi povečujejo obremenitve zaposlenega kadra.
Bo dovolj politične volje za (pre)potreben zakon?
Premik na tem področju bo po navedbah ministrstva za delo prinesla sistemska rešitev v obliki uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravljajo na ministrstvu za zdravje. Cilj tega predloga je zagotoviti ustrezno oskrbo in varnost vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih, ne glede na to, ali bivajo doma ali v institucionalnem varstvu.
Vprašanje pa je, ali bo manj kot leto dni pred parlamentarnimi volitvami dovolj politične volje za sprejem tako zahtevnega zakona. Predlog zakona gre sicer, kot pravijo na ministrstvu za zdravje, predvidoma prihodnji teden v koalicijsko usklajevanje.
2