Domačega mleka imamo preveč, a kupujemo na tisoče litrov tujega

Slovenski kmetje za soboto, 17. oktobra, v osmih večjih mestih po državi napovedujejo shod. Eno izmed njihovih opozoril gre tudi potrošnikom, naj ti namesto uvoženih, tujih prehrambnih izdelkov izberejo domače, lokalne izdelke.

Kot ugotavljajo pri statističnem uradu, je slovenskega izvora manj kot polovica hrane, ki jo potrošimo. Razlog je, da je kmetje ne pridelajo dovolj, a to ne velja za vse izdelke.

Preverili smo, pri katerih glavnih izdelkih je uvoz upravičen in pri katerih ne.

Kljub velikemu pomanjkanju vedno večji izvoz žit, zelenjave in krompirja Na slovenskih kmetijskih površinah kmetje – glede na povprečje zadnjih deset let – pridelajo 550 tisoč ton žita. Za prehrambne namene to povsem zadošča, saj se v ta namen letno v povprečju potroši le 240 tisoč ton. Zaradi predelave, industrije in krme pa je v Sloveniji povprečna letna potreba po nekaj več kot 900 tisoč tonah žita, zato je uvoz neizogiben.

Primanjkuje tudi domače zelenjave, ki je kmetje kljub vedno večji potrošnji pridelajo vedno manj. V povprečju na slovenski zemlji zraste dobrih 75 tisoč ton zelenjave, kar zadošča zgolj za dobro tretjino potrošnje.

Potrošnja krompirja se je v zadnjem desetletju zmanjšala za tretjino in če ne bi upadla tudi proizvodnja, bi bila tu Slovenija lahko povsem samooskrbna. Tako pa ga še vedno pridela za 60 tisoč ton premalo.

Ob tem je presenetljivo dejstvo, da se kljub prenizki domači pridelavi glede na potrošnjo iz leta v leto naglo povečuje izvoz tako žit kot zelenjave in krompirja. Leta 2013 smo v primerjavi z letom 2004 iz Slovenije izvozili: - trinajstkrat več žita, - štirikrat več zelenjave in - trikrat več krompirja.

Mesa uvozimo veliko več, kot ga dejansko potrebujemo Precej manj težav imamo s samooskrbo z mesom in če prireja tega ne bi upadla (za več kot 40 tisoč ton v desetih letih), bi lahko domače potrebe povsem zadovoljili z lokalnim mesom.

V Sloveniji kmetje letno pridelajo 164 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov in za domačo potrošnjo ga zmanjka le 24 tisoč ton, a ga kljub temu uvozimo za skoraj 70 tisoč ton.

Kokoši znesejo vedno več jajc. Kako pa gre kravam? Podatki statističnega urada kažejo, da slovenske kokoši nesejo vedno bolje – leta 2012 so znesle več kot 55 milijonov jajc več kot leta 2003. Skladno s povečano prirejo je povečana tudi potrošnja, kljub temu pa tu Slovenija dosega izjemno visoko, kar 95-odstotno stopnjo samooskrbe.

Za skoraj petino se je v tem obdobju povečal tudi odkup mleka – s slovenskih kmetijskih gospodarstev letno odkupimo več kot 500 tisoč ton mleka, s čimer bi lahko do vrha napolnili stadion v Stožicah.

S to količino se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki giblje med 113 in 120 odstotki. Kljub temu po podatkih Kmetijskega inštituta letno uvozimo okoli sto tisoč ton mleka, več kot tretjino domačega mleka pa izvozimo.

Podatki zunanje trgovine kažejo, da je še pred desetimi leti Slovenija izvozila za 79 tisoč ton mleka več kot ga je uvozila, medtem ko ga zdaj za 87 tisoč ton več uvozi kot izvozi.