Aleksander Kolednik

Četrtek,
16. 7. 2015,
7.50

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Dimitrij Rupel

Četrtek, 16. 7. 2015, 7.50

7 let, 1 mesec

Dimitrij Rupel tožbo zaradi upokojitve izgubil

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Delovno sodišče tudi v ponovljenem sojenju, kamor je zadevo delno vrnilo višje sodišče, ni ugotovilo, da bi bil Dimitrij Rupel žrtev "politične diskriminacije". Rupel s sodbo ni seznanjen.

Nekdanji zunanji minister in upokojeni politik Dimitrij Rupel je na delovnem sodišču vnovič izgubil tožbo, s katero je od države terjal izplačilo odškodnine zaradi domnevne diskriminacije, v Delu piše Iva Ropac. Rupel nam je po telefonu povedal, da s sodbo ni seznanjen, več pa ni želel komentirati.

Iz delovnega sodišča so nam sporočili, da so sodbo odposlali v torek, 7. julija. Državnemu pravobranilstvu je bila vročena naslednji dan, Rupel pa je še ni prevzel, so pojasnili.

Dimitrij Rupel prepričan, da je bil diskriminiran Rupel je v tožbi trdil, da mu je zaradi neenake obravnave oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca, ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), nastala nepremoženjska oziroma premoženjska škoda.

Prvi in večkratni zunanji minister je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu 31. julija 2013 po zakonu o uravnoteženju javnih financ (dopolnil je več kot 65 let starosti in imel 40 let delovne dobe) izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav ga je vlada Janeza Janše za generalnega konzula imenovala le dobro leto pred tem.

Rupel mora plačati pravdne stroške Takratni in zdajšnji zunanji minister Karl Erjavec je že na prvem sojenju zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade, tako kot Ruplu pa so prenehanje delovnega razmerja v skladu z Zujfom izrekli še desetim uslužbencem.

Ker Ruplu na sodišču ni uspelo dokazati, da je bil žrtev diskriminacije, bo moral plačati 2.300 evrov pravdnih stroškov, so za Delo povedali na državnem pravobranilstvu in dodali, da sodba še ni pravnomočna.