Ponedeljek, 26. 11. 2018, 17.27
6 let
Delodajalci ostro nad višjo minimalno plačo, sindikati ogorčeni
Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
49
Med slovenskimi direktorji kroži pismo, ki jim ga je v podpis poslal predsednik Združenja delodajalcev. Z odprtim pismom vladi želi preprečiti sprejem zakona o minimalni plači. Sindikati so zgroženi, saj trdijo, da se delodajalci po koncu krize niso želeli pogovarjati o izključitvi dodatkov iz minimalne plače in o novem plačnem modelu, zdaj pa so presenečeni.
Potem ko je stranka Levica ob podpori 52 poslancev koalicije 7. novembra v državni zbor vložila predlog novele zakona o minimalni plači, so se nanj danes z odprtim pismom ostro odzvali delodajalci. Predlog Levice predvideva izločitev dodatkov in dvig minimalne plače. Ta bi se z zdajšnjih 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Pridobili smo dopis, ki ga je direktorjem slovenskih gospodarskih družb v podpis poslal Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). V to gospodarsko interesno združenje, ki zastopa in ščiti interese delodajalcev, je povezanih več kot 1.400 slovenskih podjetij.
Po zbranih podpisih direktorjev ga namerava kot odprto pismo poslati predsedniku vlade Marjanu Šarcu, poslancem državnega zbora, ministrici za delo, gospodarskemu ministru in finančnemu ministru. Poziva jih, naj predlog zakona zavrnejo kot neustrezen za nadaljnjo obravnavo. Delodajalci menijo, da "zakon prinaša posledice, ki so za podjetja nevzdržne in onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest".
Trobiš, tudi direktor podjetja Boxmark Leather, je zapisal, da vlada za argumente delodajalcev nima posluha, zato odprto pismo vidi kot edini način predstavitve stališč in argumentacij.
Ogromen dvig plač
Ključna sprememba, na katero opozarja Trobiš, je, da predlog o dvigu minimalne plače "kritično dviguje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki".
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je prepričan, da s tovrstno negotovostjo in zaostrovanjem pogojev poslovanja, ki ju z zvišanjem minimalne plače gospodarstvu nalaga lastna država, delodajalci ne morejo konkurirati ne na domačem, evropskem, kaj šele na svetovnem trgu.
V ZDS ugotavljajo, da se bodo zaradi nove definicije minimalne plače najnižje osnovne plače I. tarifnih razredov s 1. januarjem 2019 povečale od najmanj 28 odstotkov do 170 odstotkov. "Na vse to bo potrebno po predlogu zakona obračunati vse dodatke po zakonu, drugih predpisih in kolektivnih pogodbah, delovno in poslovno uspešnost, kar povzroči enormne dvige stroškov dela v podjetjih!" opozarja Trobiš.
Za mesec dela dobi le 350 evrov bruto osnovne plače
Spomnimo, da se najnižji tarifni razred prične pri okoli 350 evrih, najvišji razred pa sklene pri manj kot 600 evrih bruto. Doslej so delodajalci tem delavcem minimalno plačo zagotavljali z dodatki, po novem predlogu pa se dodatki ne bodo več vštevali v minimalno plačo, temveč jih bodo morali delodajalci dodati minimalni plači.
To pomeni, da na primer delavka v prvem tarifnem razredu za mesec dni dela dobi 350 evrov bruto, znesek do zakonsko določene minimalne plače pa delodajalci nato pokrijejo z dodatki in morebitno razliko do minimalne plače.
Po prepričanju delodajalcev bodo panožne kolektivne pogodbe, ki so doslej postavljale minimalni standard plačne politike, tako izgubile ves pomen in vlogo.
Porušena plačna razmerja in uravnilovka
Nova definicija minimalne plače bo po Trobiševem prepričanju porušila tudi razmerja med preostalimi plačami oziroma povzročila uravnilovko. "Sedanjih prvih pet oziroma šest tarifnih razredov se združi v en tarifni razred, v treh kolektivnih pogodbah dejavnosti celo vseh 9 tarifnih razredov!" navaja Trobiš.
Delavci na bolj zahtevnih delovnih mestih bodo tako po njegovih navedbah za polni delovni čas prejeli celo nižjo plačo kot delavci na manj zahtevnih delovnih mestih, ki se jim bodo dodatki, delovna in poslovna uspešnost izločili iz minimalne plače.
Država bo določala plačno politiko gospodarstva
Trobiš je prepričan, da se plačna politika v zasebnem sektorju prepušča v roke državi oziroma vsakokratni vladajoči politični opciji. "S tem členom predlagatelj ruši obstoječo sistematiko celotnega plačnega sistema v Sloveniji, ruši definicijo plače po zakonu o delovnih razmerjih, v celoti negira socialni dialog na ravni kolektivnih pogodb, hkrati pa v trenutku dviguje stroške dela v podjetjih za dvo ali celo trimestne številke!" poudarja.
Jerkičeva: Če bi se dogovarjali prej, bi bil zdaj sistem vzdržen
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič opozarja, da je Združenje delodajalcev Slovenije ob obravnavi predloga novele zakona na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) zamudilo, da bi na ustreznem mestu podalo svoja stališča in vsebinske predloge v zvezi z zakonom. "Namesto tega so zagrozili z izstopom iz socialnega dialoga," je poudarila Jerkičeva.
"Črno slikanje sedanjih razmer je le nadaljevanje vsakoletnega januarskega izsiljevanja ob usklajevanju minimalne plače po še veljavnem zakonu, in sicer ne glede na to, za koliko se je letno usklajeval znesek minimalne plače," pismo delodajalcev vladi komentira predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Dodaja, da delodajalci kljub trajajoči gospodarski rasti vsaj dve leti niso želeli pristopiti k izdelavi novega plačnega modela ali se pogovarjati o usklajevanju najnižjih plač v kolektivnih pogodbah vsaj v višini, ki bi sledila minimalni plači.
"Črno slikanje sedanjih razmer je le nadaljevanje vsakoletnega januarskega izsiljevanja ob usklajevanju minimalne plače po še veljavnem zakonu, in sicer ne glede na to, za koliko se je letno usklajeval znesek minimalne plače," je pismo komentirala prva sindikalistka.
"In ne, ne bo uravnilovke povzročila minimalna plača, postavljena na višini minimalnih življenjskih stroškov, temveč nepripravljenost delodajalcev za dvig plač po tarifnih razredih v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Če bi se dogovarjali prej, bi bil zdaj sistem vzdržen. Naša težava ni nizka minimalna plača, naša težava so nizke plače na sploh, ki pa jih ne povzroča znesek na ravni najnižjih življenjskih stroškov, temveč vprašanje pripravljenosti deliti zasluženo, lahko pa še kakšno, za delodajalce še bolj neprijetno vprašanje, na primer vodenje," je pojasnila Jerkičeva in dodala, da si Slovenija zasluži višje plače.
Jerkičeva še opozarja, da delodajalcem nihče ne prepoveduje, da spremenijo plačna razmerja. "Plače delavcem na bolj zahtevnih delovnih mestih lahko dvignejo, kolikor hočejo," je spomnila Jerkičeva. Strinja pa se, da je to v podjetjih z nizko dodano vrednostjo, kamor spada tudi podjetje prvopodpisanega, morda res težava. "A zaradi takšnih podjetij ne moremo plač prilagajati njim podobnim, temveč moramo delovati za zagotavljanje spodobnih plač," je še sklenila Jerkičeva.
49