Zeleni prehod
JEK2
Sreda, 9. 10. 2024, 10.41
5 minut
Direktor IAEA: Slovenija mora izkoristiti izkušnje iz NEK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Rafael Mariano Grossi meni, da je ideja o posvetovalnem referendumu o izvedbi projekta JEK2 zelo dobra.
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi je v strokovni razpravi o pomenu jedrske energije v Ljubljani poudaril ključno vlogo jedrske energije pri spopadanju z globalnimi podnebnimi spremembami in zagotavljanju energetske varnosti. Slovenijo je pohvalil kot primer države, ki jedrsko energijo uporablja na varen in odgovoren način.
Slovenija načrtuje gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), 24. novembra bo na temo izvedbe projekta JEK2 tudi posvetovalni referendum. Direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je na obisk v Ljubljano prišel na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba, s katerim se je v predsedniški palači najprej sestal na kratkem dvostranskem srečanju.
Sledil je posvet o pomenu jedrske energije, kjer so bile teme miroljubna raba jedrske energije, energetska varnost ter vloga jedrskih držav v boju proti podnebnim spremembam. Grossi je poudaril, da mora Slovenija izkušnje na področju uporabe jedrske energije izkoristiti pri odločitvah glede prihodnje rabe tega vira. "Lahko ste upravičeno ponosni na svoj jedrski program," je dejal Grossi in spomnil na varno uporabo jedrske energije od 60. let prejšnjega stoletja.
Obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (NEK) vidi kot prednost v primerjavi z državami, ki želijo zdaj začeti uporabljati jedrsko energijo, ter meni, da je razprava o gradnji drugega bloka (JEK2) v Sloveniji smiselna. Tovrstne razprave morajo temeljiti na znanstvenih dejstvih in tehnoloških argumentih, je poudaril. Glede sprejemljivosti projektov v lokalnih skupnostih je dejal, da se je treba s prebivalstvom pogovarjati in mu predstaviti različne vidike.
Zanimanje za jedrsko energijo po svetu narašča
Opaža spremembe v razpravah o jedrski energiji na mednarodni ravni, na zadnji podnebni konferenci ZN na primer je 22 držav podpisalo namero o potrojitvi jedrskih zmogljivosti, potem ko je bila razprava o prihodnji izrabi jedrske energije na podnebni konferenci še pred tremi ali štirimi leti tabu.
V svetu je po njegovi oceni opazen trend naraščanja zanimanja za jedrske elektrarne, med primeri je navedel gradnjo novih reaktorjev na Kitajskem in v Rusiji, tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki. "Ali je to jedrska revolucija? Ne. Je pa jasen korak v to smer. Trend v svetu je jasen," je dejal.
Golob: Jedrska energija je del rešitve za podnebno krizo
Tudi premier Golob je dejstvo, da Slovenija že ima uspešen jedrski program, označil za prednost. Pred podnebno krizo si ne moremo zatiskati oči, nanjo se je treba pripraviti, je dejal. "Jedrska energija je del rešitve za podnebno krizo, ne pa del problema," je poudaril in dodal, da je pomembno, da ima Slovenija jasno stališče, saj bodo odločitve glede rabe jedrske energije v prihodnje vplivale na širšo regijo.
Prihajajoči posvetovalni referendum o izvedbi projekta JEK2 ni namenjen dokončni odločitvi glede jedrske elektrarne, je dejal Golob in dodal, da bi lahko dokončno odločitev sprejeli leta 2027 ali 2028. Do takrat bodo potrebne investicije v raziskovalno dejavnost in razvoj kadrov, ki bodo presegle sto milijonov evrov. Zato je zdaj pomembno vedeti, ali ljudje verjamejo, da je možnost nove nuklearke realna.
V primeru pozitivnega izida na referendumu bo Gibanje Svoboda takoj vložilo predlog zakona o pripravi projekta JEK2, je napovedal premier.
OVE ne bodo zadostovali za pokritje energetskih potreb
Grossi je dejal, da podpirajo obnovljive vire energije (OVE), ki da so ključni in jih je treba spodbujati, a sami ne bodo zadostni za pokritje energetskih potreb. Da je prihodnost v mešanici jedrske energije in OVE, je v svoji predstavitvi poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je dejal, je najpomembnejši dolgoročni ukrep ob prehodu s fosilnih goriv odločitev o širitvi jedrskih zmogljivosti. Želi si pozitiven rezultat na referendumu, da bi lahko nadaljevali izvajanje zasnovanih strategij.
Po optimističnem scenariju bi lahko po umeščanju v prostor – investitor GEN energija trenutno pripravlja pobudo za državni prostorski načrt – v petih letih prišli do končne investicijske odločitve, nato bi lahko v štirih letih pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi trajala sedem let, je dejal Kumer.
Rožmanu se zdi čas gradnje predolg
Nekdanji dolgoletni direktor Neka Stane Rožman je izpostavil, da si je treba prizadevati za čim učinkovitejšo izvedbo projekta JEK2. Nesprejemljiva se mu zdi časovnica gradnje sedem let, zadovoljen bi bil z izgradnjo v štirih letih. "Če se bodo projekti izvajali učinkovito in dovolj hitro, bo nanje drugače gledal tudi finančni sektor," je menil.
Glede možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev, kar je zanimalo med drugim vodji GEN energije Dejana Paravana in HSE Tomaža Štoklja, je Grossi dejal, da je tehnologija že zrela, da pa je še odrto vprašanje licenciranja. V teku je pobuda za harmonizacijo standardov in države so pripravljene pospešiti postopke, a varnost mora vedno biti na prvem mestu, je poudaril.
Plut pozval k prestavitvi referenduma
O realnosti omenjene napovedi potrojitve jedrskih zmogljivosti, kar je zanimalo nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, zdaj sodelavca nevladnih okoljskih organizacij Zorana Kusa, je Grossi povedal, da je bolj kot končna številka pomembna usmeritev, saj to za sabo potegne vrsto stvari, na primer krepitev dobavne verige.
Da je prihajajoči referendum prenagljen, so menili nasprotniki JEK2, med njimi ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze in član osamosvojitvenega predsedstva Dušan Plut. Poudaril je, da bi se morali imeti ljudje možnost odločati med scenarijema z OVE in jedrsko energijo ter samo z OVE. "Denar se porablja samo za podporo jedrski energiji. Država bi morala podpreti tudi tiste, ki zagovarjajo drugačno pot," je dejal in pozval, da se referendum prestavi za pol leta oz. eno leto.
Grossi se bo srečal s študenti in obiskal jedrsko elektrarno v Krškem
V nadaljevanju dneva se bo Argentinec na čelu IAEA udeležil okrogle mize, ki jo organizirajo študentski sveti ljubljanskih fakultet za gradbeništvo in geodezijo, strojništvo ter elektrotehniko v sodelovanju s kabinetom predsednika vlade. Grossi bo z mladimi po napovedih spregovoril o njihovih pogledih na jedrsko energijo.
Generalni direktor osrednjega mednarodnega organa na področju jedrske energije bo na koncu obiskal še Nuklearno elektrarno Krško.
Grossi je v intervjuju za portal 24ur.com dejal, da je ideja o posvetovalnem referendumu zelo dobra. "To je demokracija. Ljudem je dana možnost, da imajo svoj pogled, kar se mi zdi zelo pohvalno. Drugič, mislim, da so informacije zelo pomembne. In tretjič, verjamem, da je tudi za družbo zelo pomembno, da vidijo sodelovanje z IAEA. Zakaj? Ker je IAEA neodvisen glas, ki nima nobenega komercialnega interesa. Ne zastopamo podjetij. Samo to si želimo, da se miroljubna uporaba jedrske energije izvaja na dober način," je poudaril Grossi.
