Danes v Danes: Tomosa ne znajo kopirati niti Kitajci

Tisoč prebivalcev vasi na Angelski gori, zaselkov Predmeja, Otlica, Kovk in Vodic nad Ajdovščino je zaradi žleda doživelo električni mrk. Močna burja je dež spreminjala v led. Zato so hribovite vasi na severnem Primorskem še vedno vklenjene v ledeni objem. Ker so domačini ekstremno zimo doživeli že februarja, so si letos še pravočasno priskrbeli dovolj drv. Delavci Elektra pa se še naprej trudijo, da bi v domovih zasvetila luč. Vzhod Srbije pa doživlja pravo apokalipso. V mestu Majdanpek so že tri dni brez elektrike, ogrevanja in vode, zmrzujejo tudi pacienti v bolnišnicah in starostniki v domovih za starejše. Srbskega ministra za energijo Aleksandra Antića pa je med intervjujem skoraj ubila ledena gmota, ki mu je prebila čelado. Eden zadnjih gospodarskih stebrov Vipavske doline, ajdovski Mlinotest, naj bi do konca leta dobil novega lastnika. Glavni lastnik Vipa Holding je v likvidaciji in mora svoje premoženje prodati. Zato so se zdajšnji in nekdanji delavci Mlinotesta združili v novo podjetje Mlino. S prevzemom želijo Mlinotest obdržati v domači lasti, ohraniti delovna mesta in kakovost izdelkov.

Po 15 letih je Slovenija ponovno zračno povezana z Italijo. Čarterska linija med Portorožem, Rimom in Salernom, ki bi morala biti vzpostavljena že maja, je končno zaživela. Zjutraj je na portoroškem letališču pristalo letalo s prvimi potniki iz Salerna. Prihod letala ima za letališče in mesto večji simbolni kot finančni pomen. Če bo obstalo na letalskem zemljevidu, pa tudi finančni učinki ne bodo izostali.

V Portorožu že več let čakajo na državni prostorski načrt, da bi vzletno pristajalno stezo podaljšali za pičlih 200 metrov. Načrt predvideva velike posege v krajinski park Sečoveljske soline, zato gradnji steze nasprotujejo iz okoljevarstvenih razlogov. Medtem obalno letališče po desni prehitevajo tako hrvaška kot italijanska obmorska letališča.

Legendarni Tomos, znan predvsem po svojih mopedih, po 60 letih še vedno ostaja pomemben igralec na svetovnem trgu mopedov in dvokoles. In to kljub dejstvu, da je bil prav Tomos med prvimi likvidiranimi podjetji po razpadu nekdanje Jugoslavije. Danes je Tomos v lasti Hidrie, ki je v Kopru obdržala bazen znanja in izkušenj. Med okoli 500 zaposlenimi jih v Kopru okrog 30 nadaljuje zgodbo o uspehu posodobljene znamke, njihovih delov ne znajo kopirati niti Kitajci.