Danes v Danes: Finančno stanje slovenskih smučišč ni rožnato

"Po vseh izjemnih zgodovinskih dogodkih in dosežkih ne vemo več, kako naprej." S temi besedami je predsednik državnega zbora Milan Brglez nagovoril okoli dva tisoč obiskovalcev slovesnosti pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju. Tam je med drugo svetovno vojno pred 72 leti v bitki za domovino padlo 69 slovenskih vojakov iz Pohorskega bataljona. Ob spominu na zadnjo bitko te partizanske enote je predsednik zbora opomnil, da enotnosti, ki je povezovala padli bataljon, Slovenija nima. To in še marsikaj pa lahko nauči zgodovina. Padlim vojakom se je prišel poklonit tudi predsednik republike Borut Pahor. Naše kamere so na Pohorju ujele tudi del politične elite. Seveda pretežno le levega političnega pola. Med drugimi sta bila tam Alenka Bratušek in Dejan Židan. Le nekaj več kot 15 kilometrov stran od Osankarice se na Mariborskem Pohorju mrzlično pripravljajo na že 51. Zlato lisico. Kljub izredno črnim napovedim, da je smučarska prireditev zaradi stečaja Športnega centra Pohorje resno ogrožena, je po obilici snega stanje mnogo bolj obetavno. Po zagotovilih organizatorjev bo prireditev zagotovo potekala na Pohorju in ne v Kranjski Gori, kamor so jo minulo leto preselili zaradi pomanjkanja snega. Z usodo Zlate lisice je tesno povezana tudi usoda celotnega pohorskega zimskega turizma, saj brez belih zim ne za lisico, ne za smučarijo ni preživetja. Mariborsko Pohorje je hkrati tudi največje slovensko smučišče. Na skoraj 42 kilometrih prog je trenutno 40 centimetrov snega. Največ ga je na Rogli, Krvavcu in Cerknem - približno 60 centimetrov. Pol metra pa ga je na Voglu, Kranjski Gori in Soriški Planini. Na vseh omenjenih smučiščih obratuje večina žičniških naprav. Razen seveda na bankrotiranem Kaninu, kjer so se žičnice letos že večkrat neuspešno prodajale. Težave imajo tudi na Veliki Planini in Kobli. Iz hudih finančnih težav se pobira Stari Vrh, kjer danes žičnica že obratuje. A finančno stanje slovenskih smučišč še zdaleč ni rožnato.

Eno redkih smučišč pri nas, kjer številke zadnja leta kažejo dobiček, je smučišče Vogel. Ljubitelje smučanja privablja predvsem idilična smuka na naravnem snegu. A že tretje leto gondola na Vogel vozi tudi ponoči. Za nove obiskovalce se je pač treba boriti. Na Voglu tako za 15 evrov na osebo vodniki na pohode vodijo turiste celo ponoči. Še posebej privlačen je nočni pohod ob polni luni.

Sicer pa slika slovenskega turizma v zadnjem letu kaže zanimivo podobo. Po zadnjih uradnih podatkih v primerjavi z lanskim letom precej pada število prenočitev turistov v zdraviliških, obmorskih in predvsem gorskih občinah. Najbolj se je povečalo število nočitev v prestolnici, a tudi nemestne občine beležijo kar 10-odstotno rast nočitev. Govorimo o manjših občinah pri nas. Kot je občina Brda z manj kot šest tisoč prebivalci. In sredi Goriških Brd leži zapuščeno naselje z imenom Slapnik. Sredi idilične okolice vse zgradbe v vasi že več kot 30 let klavrno propadajo. Ideja arhitekta Blaža Šolarja pa je preprosta; vas bi spremenil v moderno turistično naselje. Glede na statistiko turistov bi bila to izjemno smotrna ideja. A žal ni prva. Že leta so z investicijami v zapuščeno vas sredi Goriških Brd poskušali številni tujci, a se vedno znova premislili.

Slapnik ni edini tak kraj pri nas. Kar 58 vasi po državi je popolnoma praznih. Letos je brez prebivalcev ostalo še naselje Sredgora v občini Semič. Do vasi, ki imajo malo prebivalcev ali pa so brez njih, večinoma ni dobrih cest, tam ni urejene infrastrukture in ni internetnih povezav. Kar 28 občin ima vsaj eno nenaseljeno vas.