Srdjan Cvjetović

Ponedeljek,
24. 2. 2014,
17.46

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

poplave

Ponedeljek, 24. 2. 2014, 17.46

8 let, 7 mesecev

Dan v vaseh na poplavljenem Planinskem polju (foto in video)

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V poplavljenih vaseh na Planinskem polju upajo, da se napovedi meteorologov o močnem dežju v drugi polovici tedna vendarle ne bodo uresničile. Boj z neusmiljeno vodno maso se medtem nadaljuje.

Pogled v nebo in nato pogled v nasipe, ki branijo zadnje črte obrambe – tako so med utrjevanjem nasipov in izčrpavanjem kleti, dvorišč in nižjih delov najbolj prizadetih hiš v Lazah in v Planini domačini preživeli današnji dan.

Dobra novica: upočasnjena rast vode "Dobro je, da ne dežuje, zato je v noči z nedelje na ponedeljek gladina vode narasla le za dva centimetra, veliko manj kot prejšnje noči," nama s kolegom fotografom pove domačin, lastnik ene od sedmih hiš v Lazah, ki je ni bilo mogoče ubraniti pred silovito močjo vode. Že res, da voda še ne upada, a je že upočasnjena rast zadosten razlog za dodaten optimizem.

Na Notranjskem, kjer si še dolgo ne bodo opomogli od žledoloma, je narava še enkrat pokazala zobe: na Planinsko polje je pripeljala veliko več vode, kot je premore vsrkati v tla. Skozi zaradi žledoloma razredčene in zdesetkane gozdove se več kot deset kvadratnih kilometrov veliko jezero vidi še veliko bolj od daleč.

Da bo le čim dlje suho Današnjega suhega in sončnega vremena so vsi v Lazah in v Planini gotovo veseli bolj kot kadarkoli. "Že res, da voda še vedno raste, a že to, da raste počasneje, nam vliva upanje," nama povedo v Lazah. Nič presenetljivega, da domačini spremljajo vsak oblak na nebu in upajo, da bo nebo čim dlje ostalo čim bolj modro.

Medtem ko se lastnik poplavljene, a v tem trenutku vendarle pred najhujšim ubranjene hiše na videz umirjeno odpočije pred svojo poplavljeno hišo, njegov zaskrbljeni pogled sega nekaj metrov naprej do nasipa iz vreč peska, ki njega, njegovo hišo in njegovo družino ločijo od skoraj enega metra višje gladine vode, ki je napolnila celotno Planinsko polje. "Pred dobrimi tridesetimi leti sem obnovil staro hišo in jo postavil nekoliko višje, a kaj bi dal, da bi jo vsaj še kakšen meter višje," nama je vendarle razkril svoje strahove in se odpravil v namočeno klet znova vklopit črpalko.

Laze: Stopili smo vsi skupaj Le nekaj deset metrov stran je hiša, ki je utrpela še več škode, saj sta voda in gmota, ki jo je ta nanesla, napolnili že celotno spodnje nadstropje. Njeni domači vanjo vstopajo prek desk, ki vodijo do balkona na zgornjem nadstropju.

Po vasi brenčijo še druge črpalke, ki pred preostalimi prizadetimi hišami izčrpavajo vodo, ki je našla pot mimo nasipov ter zalila dvorišča in kleti. Vojaki polnijo vreče s peskom, prostovoljni gasilci, od mlajših do najstarejših in tudi iz drugih delov države, budno opazujejo vse kritične točke in pomagajo, kjer je treba. Borijo se za vsako hišo in za vsak centimeter vasi, ob suhem vremenu pa je njihov boj proti močni naravi le malenkost bolj enakopraven. A dežurstvo pred gasilskim domom ostaja vedno na preži: "Če se karkoli poslabša, mi smo tu."

"Stopili smo vsi skupaj, ponovno se je pokazala ta naša medsosedska pomoč, ki je neprecenljiva," nama pove domačin, ki si je za trenutek vzel premor med izčrpavanjem kleti. "Veliko nam je pomagala tudi vojska, takšne nesreče nam pokažejo, da si znamo in zmoremo pomagati," nama še pove.

V slabem stoletju tri katastrofe Najstarejši prebivalci še pomnijo, da je bil nedolgo po koncu druge svetovne vojne tu prav tako velik povodenj. "A vendarle ni bilo tako visoko kot zdaj," so skoraj v isti glas povedali trije starejši prebivalci, ki pa se vendarle niso mogli zediniti, ali je bilo to leta 1947 ali 1948.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo še huje, se strinjajo tako v Lazah kot v Planini. "Še dober meter je bilo višje kot zdaj," nama povedo v Lazah, kjer so prepričani, da je bilo to leta 1923, medtem ko so nama v Planini povedali, da je, kolikor oni vedo, stoletna poplava dosegla svoj vrhunec leta 1927. "Pol vasi je bilo takrat pod vodo, voda je bila še veliko višja," nama povedo v Planini.

Planina: izginila spodnja ulica Od Laz do Planine je običajno le nekaj minut vožnje z avtom ali kolesom, a ker sta cesti od Unca oziroma Laz do Planine popolnoma poplavljeni, je obvoz bodisi čez Logatec bodisi mimo Rakovega Škocjana tudi do desetkrat daljši. V Planini pa so razmere še bolj dramatične, saj je voda pogoltnila velik del spodnje ceste in na njem zalila okrog 40 hiš in hlevov. Na eni izmed hiš, ki se še upira vodnemu bremenu, vsi družinski člani pomagajo z utrjevanjem nasipa in izčrpavanjem vode, tudi gasilci so pripravljeni na pomoč.

A le nekaj metrov naprej je hiša, do katere je mogoče pristopiti le s čolnom ali z improviziranimi lestvami do zgornje ceste. "Kaj č'mo," pove gospodar, ki je priplezal po lestvi do naju in se nama pridružil pri opazovanju vode, v katero je povsem utonilo spodnje nadstropje njegove hiše.

Kaj bo prinesel konec tedna? Prebivalci Laz in Planine bodo še naprej budno spremljali razmere. Na južnem robu Planine pa se sliši hrup: iz Planinske jame še vedno drvi voda, ki pobira deževnico, raztopljeni sneg ter vode okoliških ponikalniških rek in Cerkniškega jezera. "Danes je vendarle dober dan," pravijo v Planini, kjer prav tako kot v Lazah močno upajo, da bo suhih dni, kot je bil današnji, čim več. Kajti če bo v četrtek res začelo obilneje deževati, bodo domačini kljub še večjim naporom težje kljubovali neukročeni naravi. Negotovost se nadaljuje.