Četrtek,
3. 7. 2014,
9.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Alenka Bratušek privatizacija

Četrtek, 3. 7. 2014, 9.11

8 let, 7 mesecev

Čufer po zamrznjeni privatizaciji: To je predvolilna histerija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Vlada premierke Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je sprejela odločitev, da do nove vlade ne sme biti zaključen noben prodajni postopek, ki ga vodi Slovenski državni holding (SDH).

Bratuškova je na tiskovni konferenci po seji vlade, ki je zamujala 20 minut, povedala, da se do imenovanja nove vlade prav tako ne bodo začeli novi postopki privatizacije. "Privatizacija se ne ustavlja, postopki tečejo naprej. V predvolilnem času se stvari ne bodo končevale. Nova vlada bo imela možnost stvari spreminjati, bo pa za to seveda morala prevzeti odgovornost," je dejala in pojasnila, da želi novi vladi dati možnost, da če si premisli, da odločitev o privatizaciji spremeni.

Na vprašanje, ali ni to slab signal za potencialne investitorje je odvrnila, da so investitorji v Sloveniji dobrodošla.

Predsednik uprave SDH Matej Pirc je po njenih besedah med drugim vladi dal zagotovilo, da postopki v teku verjetno tako ali tako ne bi bili zaključeni do imenovanja nove vlade. V SDH so zapisali, do bodo sklepe vlade proučili in ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi ter veljavno zakonodajo.

Najdlje naj bi bil neuradno postopek prodaje Aerodroma Ljubljana, omenjalo se je celo, da bi lahko bil zaključen še pred imenovanjem nove vladne ekipe, daleč pa je tudi postopek privatizacije Telekoma Slovenije.

Pravnik Rajko Pirnat je ocenil, da je takšen sklep vlade v nasprotju z zakonom o SDH. Tudi v primeru, da bi ta sklep sprejela v okviru skupščine SDH, zakon o SDH ne predvideva, da bi se lahko skupščina holdinga vmešavala v postopek privatizacije potem, ko je DZ že dal soglasje.

Finančni analitiki so potezo vlade ocenili kot nabiranje političnih točk in slab signal vlagateljem, ki bi se lahko odrazil tudi v nižjih cenah za državne deleže.

"Gre za nabiranje političnih točk. Žalostno," je dejal predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. Meni, da odločitev ne pomeni prekinitve postopkov, je pa to sporočilo vlade volivcem, saj bo sedanja premierka kandidirala na prihajajočih volitvah, in tudi tujim potencialnim vlagateljem. In to sporočilo vlagateljem ni pozitivno, meni Erker, ki se ne bi čudil, če bi bile cene nižje.

Analitik pri družbi Alta Invest Matej Šimnic je ocenil, da gre za slab signal, da se politika vmešava, in da bi moral SDH postopke voditi samostojno kot neodvisna ustanova in na podlagi ekonomsko upravičenih kriterijev. Po njegovem mnenju je odločitev vlade politična poteza za pridobivanje poceni glasov, ki pa lahko državo precej stane, in sicer ker bi lahko posledično prišlo do nižjih ponudb za deleže.

Tudi direktor naložbenega sektorja pri družbi KD Skladi Luka Flere ocenjuje, da gre za nabiranje političnih točk. "Žal izgleda, da je predvolilni populizem naših politikov znova na pohodu," je dejal Flere. Odločitev vlade je slaba in pošilja negativen signal vsem potencialnim investitorjem, ki sodelujejo v privatizacijskih procesih, saj jih ponovno opominja na politično negotovost okolja pri nas, je ocenil.

Poročilo SDH o Mercatorju nič več tajno Vlada je obravnavala tudi poročilo SDH o prodaji Mercatorja. S poročila so umaknili oznako tajno, zato bo dostopno javnosti, ki bo lahko preverila, ali so zaveze, ki jih je dobila Bratuškova (da po prodaji Mercatorja Agrokorju ne bo odpuščanj) držijo, je povedala premierka v odhodu.

Postopek prodaje približno 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je bil prejšnji teden tudi uradno končan, saj je konzorcij prodajalcev dobil kupnino v vrednosti 172 milijonov evrov, Agrokor pa je v sredo objavil prevzemno namero za odkup preostalih 47 odstotkov delnic Mercatorja.

SDH naj zahteva sklic skupščine Na dnevnem redu vlade je bila tudi največja slovenska banka NLB. Vlada je od SDH zahtevala, da v najkrajšem času zahteva sklic skupščine in zahteva popolni nadzorni svet. Poudarila je, da sama ne bo za izpraznjeno mesto predlagala nikogar. "Od nadzornega sveta SDH bom zahtevala, da ugotovi odgovornost člana uprave SDH zaradi ravnanja na skupščini NLB," je Bratuškova pred sejo zapisala na družabnem omrežju Twitter.

Naslednika Arharja še ni Na torkovi skupščini je država kot edini lastnik Nove Ljubljanske banke (NLB) sprejela spremembe statuta, ki naj bi izboljšale upravljanje banke. Naslednika Franceta Arharja v nadzornem svetu pa skupščina ni izbrala, tako da nadzorni svet za zdaj ostaja šestčlanski.

Točko o imenovanju sedmega člana nadzornega sveta, ki bi nadomestil Arharja – aprila je odstopil kot predsednik in član nadzornega sveta –, so na predlog SDH umaknili. Nadzorni svet tako ostaja šestčlanski z možnostjo imenovanja še sedmega člana.