Coworking za novodobne nomade

Zaradi vedno večje fleksibilnosti dela in vedno manjšega obsega rednega zaposlovanja se veča delež tistih, ki zjutraj ostanejo doma – in tam delajo. A delo v udobju lastnega doma in pižame pomeni tudi večjo izoliranost, velikokrat pa tudi manjšo motivacijo za delo. Coworking, izraz, ki ga organizatorji zaradi novosti fenomena ne želijo prevajati, rešuje prav to, hkrati pa spodbuja nova sodelovanja med ljudmi, ki si sicer morda nikoli ne bi srečali. V Kinu Šiška smo tako za isto mizo sedeli novinarji, oblikovalci, tržniki, psihoanalitiki, informatiki … Vsak s svojim računalnikom, delom in možnostjo uporabe brezžičnega interneta. Zaradi raznolikosti profilov se svetovni teden coworkinga imenuje Jellyweek, po pisanih žele bombonih, ki simbolizirajo raznolikost profilov v istem prostoru.

Luka Piškorič, ki je skupaj z Evo Perčič organizator današnjega "dogodka", se je novembra v Berlinu udeležil druge konference na temo coworkinga in tam dobil idejo, da se filozofija, ki je zadnje dve leti vedno bolj priljubljena po svetu, prinese tudi k nam. "Kar nekaj takšnih prostorov je na Dunaju, velik razmah pa je v zadnjih letih doživela tudi Italija, kjer je takšnih prostorov že več kot 60. Nekaj se premika tudi na Hrvaškem in upamo, da kmalu tudi pri nas."

Ideja je preprosta. Najprej potrebujemo prostor, v katerem so mize in brezžični internet. Posamezniki lahko v njem najamejo točno določeno mizo, če potrebujejo pri delu več kot samo laptop, lahko pa najamejo samo možnost uporabe katerekoli od miz. Dolžina najema je poljubna, cene pa so praviloma nižje od najema poslovnih prostorov. Prostori za coworking imajo po svetu sobe, kjer je možno individualno delo, prostore za sestanke in prostore za sprostitev. Pred enim tednom so v Oslu na primer odprli coworking prostore kar v eni izmed cerkva.

Glavna prednost je seveda v združevanju ljudi različnih profilov, ki se lahko v takšnih prostorih srečujejo, sodelujejo, si pomagajo, ali pa preprosto sedijo drug poleg drugega in delajo na svojih projektih. Uporabniki takšnih prostorov poročajo o širjenju svojega družbenega in poslovnega omrežja, večji produktivnosti, samozavesti, novih veščinah in tudi večji sproščenosti doma. Zanemarljivo ni niti izboljšanje zdravja, zasebnega življenja, skupinskega dela ter povečanje mesečnega prihodka.

V Berlinu je danes več kot 50 tovrstnih prostorov, ki se že segmentirajo glede na profil ljudi, ki se tam zbirajo. Pri nas jih še ni, vendar, kot pravita Piškorič in Perčičeva, ki sta tudi ustanovila iniciativo Slovenia Coworking, je odziv presenetljivo velik. Podjetja si recimo z oddajanjem svojih odvečnih prostorov lahko zmanjšajo stroške, hkrati pa v svojih prostorih gostijo profesionalce, s katerimi utegnejo tudi poslovno sodelovati. Na spletni strani Slovenia coworking bo v kratkem tako na voljo seznam prostorov, ki omogočajo coworking, sodeč po današnjem coworkingu v Kinu Šiška pa bo povpraševanje veliko.