Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov bi se sestala s poslanskimi skupinami

Kot so spomnili, vse organizacije izbrisanih zavračajo pripravljeni predlog sheme. "Politični predstavniki morate razumeti, da je izbris pravno razrešen in da imamo pripravljenih še veliko novih tožb za Evropsko sodišče za človekove pravice," so zapisali v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. Po njihovih navedbah je v obojestranskem interesu, da se pogovorijo o čim boljših rešitvah za "resnično odpravo krivic, ne zgolj izplačila nekaj novcev za kupovanje navideznega miru oziroma navidezne rešitve".

Po predlogu, ki ga je vlada pripravila 25. julija, bi upravičenec z upravnim postopkom dobil po 40 evrov na mesec izbrisa. Če se s tem ne bo strinjal, bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala.

Sloveniji se je po lanski odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu že 26. junija iztekel rok, do katerega bi morala sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane. Po tem, ko je bilo jasno, da ji omenjene sheme do takrat ne bo uspelo sprejeti, zaprosila za podaljšanje roka. Toda evropsko sodišče ni odobrilo podaljšanja. Evropsko sodišče je pred dobrim letom dni v zadevi Kurić in drugi odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, zato je šestim pritožnikom določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Hkrati je sodišče določilo, da mora Slovenija v enem letu pripraviti celovito odškodninsko shemo za vse izbrisane.