Sreda, 10. 4. 2019, 6.50
5 let
"Imamo dokaze o poskusu vplivanja Hrvaške na POP TV" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,68
48
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (Knovs) Matej Tonin (NSi) je danes napovedal obuditev preiskave slovenske agentke v arbitraži s Hrvaško Simone Drenik zaradi prisluškovanja. Poslanka LMŠ in članica Knovs Jerca Korče je pojasnila, da je delegacija Knovsa ob obisku Sove prepoznala "politične" dokaze, da so hrvaške oblasti poskušale vplivati na POP TV pri poročanju o prisluhih v arbitraži.
Tonin je povedal, da je šla v okviru današnje obravnave prisluhov v arbitraži in prisluhov slovenskim medijem oziroma hrvaškim poskusom, da bi preprečili objavo tovrstnih informacij, delegacija komisije tudi na sedež slovenske obveščevalne službe Sova, kjer so si ogledali še dodatne dokaze.
Pojasnil je, da so imeli informacije, da za prisluhi pogovorom med slovensko agentko Drenikovo in arbitrom Jernejem Sekolcem stoji hrvaška obveščevalna služba SOA, že 14. decembra 2016. Izrazil je prepričanje, da je Sova pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, ki pa na zunanjem ministrstvu tedaj očitno niso bili upoštevani.
Preiskali bodo, zakaj ni upoštevala navodil Sove
Zato bo komisija izvedla preiskavo zlasti Drenikove, zakaj ni upoštevala teh navodil Sove in zakaj jih ni upoštevalo MZZ. Pojasnil je, da se je komisija z zadevo sicer že ukvarjala v prejšnjem sklicu, a Drenikove še niso zaslišali.
Poudaril je še, da je hrvaška obveščevalna služba SOA na območju Slovenije zelo aktivna in dela zelo intenzivno in da prisluškovanje v arbitraži ne bi smelo nikogar presenetiti. Izrazil je prepričanje, da je "večina politikov, mnenjskih voditeljev in novinarjev na seznamu SOA" in da bi morali povečati ozaveščenost glede tega problema in da bi morali vsi delovati bolj samozaščitno.
Sova obvestila Šarca
Komisija je po besedah Korčeve s Sovo pregledala še dodatne dokaze od leta 2015 do 2019 iz katerih so lahko razbrali, "da imamo politične dokaze, da je Hrvaška postopala narobe in da bomo branili svoj nacionalni interes ter svobodo naših medijev". "Po tem, kar smo danes videli, je ključno, da slovenska politika pokaže enotnost in da želja po izrabi teh dogodkov za notranjepolitične razkole ali boje ne prevlada nad tem, da branimo nacionalni interes," je v izjavi novinarjem v DZ dejala Korčetova.
Konkretno ni povedala, kakšne vrste dokazov so danes dobili, prisluhe, dokumente ali kaj drugega, saj da bi bilo to škodljivo za nacionalni interes. Je pa napovedala, da bo politika v tem primeru enotna in bo sodelovanje z agencijo še naprej potekalo korektno.
Šarca žalosti mlačen odziv Bruslja na prisluškovalno afero
Premier Marjan Šarec je danes v Bruslju izpostavil, da ga žalosti mlačen odziv Evropske komisije na prisluškovalno afero v povezavi z arbitražo. Od komisije bi pričakoval poudarek, da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nedopustni, še zlasti, če gre na pritiske iz sosednje države, je izpostavil.
Plenković zavrača "namigovanja o nadnaravni moči" hrvaške vlade
Hrvaški vladi ni mogoče ničesar očitati, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković v povezavi s prisluškovalno afero glede arbitraže ob prihodu na vrh EU o brexitu. Namigovanja, da imamo nadnaravno moč in da vplivamo na to, kaj bo objavil kateri medij, so pretenciozna in nerealna. Ne vem, kako je lahko to resen argument, je dejal.Plenković je dejal, da se je pripravljen s slovenskim kolegom Marjanom Šarcem pogovarjati o tem, ob robu današnjega vrha ali v Dubrovniku na srečanju v okviru pobude 16+1. Ob tem je poudaril, da to zanj ni dramatično vprašanje, in izpostavil, da se je treba zavedati, da bodo v Sloveniji volitve.
Na vprašanje, ali je Slovenija posredovala kakšne dokaze za trditve v povezavi s prisluškovalno afero, je odgovoril, da vse, kar ve, ve iz javnega obveščanja. S Šarcem se nista ne videla ne slišala, odkar je ta zadeva v medijskem prostoru, je še dodal.
Nemec predčasno zapustil sejo in odšel na odbor za zunanjo politiko
Razprava Knovs je bila dolga več ur in zelo žgoča, je nakazal Matjaž Nemec (SD), ki je vmes zapustil sejo komisije, da se je lahko udeležil seje odbora za zunanjo politiko, katerega predsednik je. Omenimo, da naj bi tudi tu odprli to temo, in sicer v sklopu poslanskih vprašanj.
"Na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike"
Pri tem pa je poslanec novinarjem namignil, da prisluhi iz afere, ki jih obravnavajo "črno na belem", nakazujejo, kateri so centri moči na Hrvaškem.
"Na podlagi slišanega, več o tem ne smem povedati, lahko zatrdim, da na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike, ampak nekdo drugi v ozadju. In to je iz teh prisluhov jasno razvidno. Torej niso ministri tisti, ki vodijo igro na Hrvaškem," je dejal Nemec na vprašanje, kako komentira odziv hrvaške vlade, da informacije o prisluškovanju in poskusih vplivanja na POP TV ne držijo.
Kdo konkretno pa naj bi potem vodil hrvaško politiko, Nemec ni hotel povedati. "Ne morem komentirati, je pa to razvidno iz zapiskov in prisluškovanj," je dejal. "Za celotno regijo gre. Moramo biti previdni pri dajanju izjav, ampak mislim, da se pri tem prisluškovanju lepo vidi neposreden vpliv na dogajanje v vsaj treh državah: v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem," je dodal poslanec.
Cerar danes z veleposlanico na Hrvaškem
Slovenija se je včeraj odzvala na razkritje, da je hrvaška vlada prek posredovanja Ivana Tolja, prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, poskušala vplivati na POP TV in preprečiti objavo podatka, da naj bi slovenskemu sodniku Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik med arbitražnim postopkom o meji leta 2015 prisluškovala hrvaška obveščevalna služba SOA.
Svet za nacionalno varnost je obsodil kakršnekoli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev. Izrazil je pričakovanje, da se Hrvaška v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z evropskimi vrednotami, vladavino prava ter varstvom človekovih pravic in svoboščin.
Uradni Zagreb medtem zanika poskus vplivanja in vpletenost službe SOA v prisluhe. Zunanji minister Miro Cerar se bo danes srečal in pogovarjal s slovensko veleposlanico v Zagrebu Smiljano Knez, ki jo je zunanje ministrstvo poklicalo na posvete v Slovenijo.
V Bruslju najnovejše afere z arbitražnimi prisluhi med Slovenijo in Hrvaško medtem ne komentirajo. Na fotografiji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Cerarjeva SMC je danes s sopodpisi koalicijskih LMŠ, SAB in DeSUS vložila tudi zahtevo za sklic skupne seje odborov za zunanjo politiko in za kulturo, na kateri bodo razpravljali o pritiskih sosednjih držav na naše medije. Poslanci želijo, da politika enotno obsodi vmešavanje Madžarske v poročanje Mladine in domnevno vmešavanje Hrvaške preko posrednika na poročanje POP TV.
Kot je pojasnil poslanec Gregor Perič (SMC), sta oba dogodka skrajno resni opozorili, da "ne smemo in ne moremo dovoliti, da bi druge države vplivale na medijsko svobodo v Sloveniji". Pritiski na medije s strani tujih držav in nespoštovanje sodnih odločb po njegovem mnenju dodatno obremenjujejo odnose med sosednjimi državami, tovrstna ravnanja pa tudi negativno vplivajo na stabilnost širše regije in dajejo slab zgled za tiste države, ki bi se želele pridružiti EU.
Hrvaški časnik: Slovenci nam s Trdinovega vrha prisluškujejo že 29 let
Časnik Večernji list, ki je v lasti avstrijske medijske skupine Styria, katere predstavnik na Hrvaškem je Ivan Tolj, medtem poroča, da Slovenija s Trdinovega vrha Hrvaški prisluškuje že 29 let. Novinarji navajajo, da so na Hrvaškem leta 1998 pridržali dva agenta Sove v kombiju z opremo za prisluškovanje.
Spominjajo tudi na objavo telefonskih pogovorov med nekdanjima premierjema obeh držav Ivom Sanaderjem in Janezom Janšo, do katerih se je po njihovih navedbah s prisluškovanjem dokopala Sova. Pišejo tudi, da slovenski agenti s Trdinovega vrha ne prisluškujejo samo hrvaškim telekomunikacijam, tovrstno prakso pa naj bi nadaljevali tudi po tem, ko je Hrvaška vstopila v Nato.
V Bruslju prisluškovalne afere ne komentirajo
V Bruslju najnovejše afere z arbitražnimi prisluhi med Slovenijo in Hrvaško medtem ne komentirajo. Kot so sporočili v torek, so videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, ker gre za bilateralno vprašanje in podrobnosti ne poznajo. Tiskovna predstavnica Evropske komisije je še zapisala, da komisija v okviru svojih pristojnosti sicer podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar so države članice tiste, ki so primarno odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami.
V Evropski komisiji so enak odgovor posredovali tudi ob vprašanju, kako komentirajo verbalno noto madžarske veleposlanice v Sloveniji zaradi naslovnice tednika Mladina, na kateri je bil upodobljen madžarski premier Viktor Orban.
Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je k temu danes dodal le še to, da so nacionalne obveščevalne službe in z njimi povezane zadeve stvar nacionalnih pristojnosti: "Tukaj v komisiji nimamo obveščevalne agencije, nimamo vohunov in nimamo velikih izkušenj v tem svetu, zato ne moremo pomagati."
Na vprašanje, ali se bo predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker danes o tem pogovarjal s premierjema Marjanom Šarcem in Andrejem Plenkovićem, je govorec odgovoril, da se bo Juncker drevi na vrhu EU o brexitu srečal z vsemi voditelji, ni pa prepričan, da bodo govorili tudi o tem.
48