Cerar po zavrnitvi Bratuškove išče novega komisarja

To so nam povedali v kabinetu predsednika vlade po tem, ko sta pristojna odbora v Evropskem parlamentu prepričljivo zavrnila Alenko Bratušek kot kandidatko za podpredsednico Evropske komisije in za resor energetske unije.

Cerar o novem kandidatu že z Junckerjem Cerar obžaluje, da je do takšne situacije sploh prišlo, v njegovem kabinetu pa so nam potrdili, da je že bil v stiku s številnimi predstavniki institucij EU, vključno s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Pri Junckerju brez komentarja Pri Junckerju negativne ocene slovenske komisarske kandidatke nocoj sicer ne bodo komentirali, je sporočila Junckerjeva tiskovna predstavnica Natasha Bertaud.

Bratuškova je rinila z glavo skozi zid Evroposlanec Milan Zver (SDS/ELS) pravi, da so od Bratuškove pričakovali razumno odločitev, torej da bo odstopila pred glasovanjem. "Rinila je z glavo skozi zid. Tudi Juncker je s tem glasovanjem izgubil vsakršno zmožnost, da bi ji še naprej dajal prednost. Zapletlo bi se, če sprejmemo trditev, da Bratuškova ni avt. Formalno je res tako, Juncker bi lahko vztrajal, a to bi bil precedens. Čeprav je trmast, si tega verjetno ne bo privoščil," pravi Zver.

In kakšen izhod vidi Zver, ki pripada isti evropski politični družini kot Juncker? Pravi, da se največji politični skupini, socialisti in konservativci, nagibata k pragmatični rešitvi, torej da bi bil izbran kandidat z že obstoječega seznama slovenske vlade. Gre za evroposlanko Tanjo Fajon (SD/S&D) in Karla Erjavca, predsednika DeSUS, ki pa ne pripada nobeni od političnih skupin v Evropskem parlamentu.

Zakaj lahko Cerarjev novi kandidat zaplete razmere? "Če bo predsednik vlade Miro Cerar ponudil novo ime, lahko to zaplete razmere, ker smo v časovni stiski. Novi kandidat potrebuje čas za pripravo, v Strasbourgu bi morali imeti dodatna zaslišanja. Če bo kandidat manj znan, spet tvegamo, da pade in pade tudi urnik. Volitve maja smo imeli ravno zato, da lahko komisija začne delati 1. novembra," nam je dejal Zver. Opozarja še, da je slovenski primer potegnil za seboj še dva druga resorja, zato bo "nova kombinatorika težka".

Kdo je zlorabil Alenko Bratušek? V ozadju Zver vidi tudi vodjo skupine liberalcev (ALDE) v Evropskem parlamentu Guya Verhofstadta, ki je po Zverovem prepričanju Bratuškovi in njenemu svetovalcu Romanu Jakiču svetoval, naj nekdanja slovenska premierka ne odstopi. Tako je verjetno želel pridobiti čas, da bi tudi v pogovorih s slovensko stranjo vendarle našli kandidata, ki bi bil predstavnik liberalcev.

"Bratuškovo je uporabil kot instrument, ker je hotel še kaj iztržiti. Hotel je zadržati pet komisarjev, čeprav liberalcem to dejansko ne pripada," je prepričan Zver, ki pojasnjuje, da takšen delež ne odraža volilnega rezultata.

Židan: Juncker je žrtvoval Bratuškovo Predsedujoči SD Dejan Židan ocenjuje, da je današnji poraženec Jean-Claud Juncker. Bratuškova je sicer v vlogi predsednice vlade res "naredila veliko koristi", a za komisarsko funkcijo ni imela politične podpore ne v Sloveniji ne v Evropskem parlamentu. "Na neki način je Juncker Bratuškovo žrtvoval."

Najraje bi Fajonovo EU od Slovenije pričakuje kakovostnega kandidata in Židan je prepričan, da je takšna kandidatka članica njegove stranke Tanja Fajon, ki ima tudi podporo največjih dveh poslanskih skupin v Evropskem parlamentu, nam je zatrdil Židan.

"Upam, da v Sloveniji ne bomo razmišljali politično, ampak kaj je za Slovenijo najbolje," odgovarja na vprašanje, kako komentira besede predsednika vlade Cerarja, da bi lahko SMC predlagala svojega kandidata. Židan pravi, da je Fajonovo podpiral ves čas in da kot podpredsednica evropskih socialistov uživa visok ugled.

Židan pričakuje, da bodo o tej temi razpravljali v četrtek, morda tudi že na seji vlade.

Cerar bo želel nekoga svojega Predsednik DeSUS Karl Erjavec za nas nocoj ni bil dosegljiv, vodja poslanske skupine te stranke Franc Jurša pa je za STA dejal, da bo Cerar želel predlagati svojega kandidata za komisarja in ne bo ostalo pri izbiri s seznama, ki so ga poslali v Bruselj.

Jelko Kacin, nekdanji evropski poslanec: "Kar se je zgodilo, je bilo pričakovano. Ne Bratuškove ne njenih sodelavcev ni nihče silil, da dobijo izid glasovanja črno na belem. Imela je možnost, da bi se temu izognila, stopila korak nazaj, ampak že nekaj mesecev in tednov velja, da so presoje njene ekipe napačne. Posledice tega so katastrofalne – zanjo, žal pa tudi za državo. Ni razloga, da bi se kdorkoli veselil ali nad tem naslajal. Z nastopom so se razblinile vse iluzije o njej in o njenem delu. Žal je tako. Napačna presoja doma pa je, da vsi mislijo, da se presoja Evropske unije vrti okoli uspeha ali neuspeha Alenke Bratušek. To ne drži. Veliko bolj se ukvarjajo s strukturo Evropske komisije, z načinom odločanja v komisiji, z nejasnimi razmejitvami pristojnosti podpredsednikov. Precej strahov je, da se bo Unija preoblikovala v nekakšen predsedniški sistem, v katerem bo o vsem odločal predsednik komisije, ne pa komisarji kot kolektivno telo. To za Evropsko unijo, za predstavo državljanov o delovanju Evropske unije ni dobro. Zato mislim, da bo v naslednjih korakih evropski parlament zavzel še trdnejše stališče do komisije in od nje zahteval veliko transparentnejše delovanje."

Ivo Vajgl, evropski poslanec, skupina ALDE "Zavrnitev po dogajanju v zadnjih dneh, po zaslišanju v parlamentu in po komentarjih, ki smo jih slišali ločeno po poslanskih skupinah, ni bila presenetljiva. Škoda, da je Slovenija izgubila priložnost, da bi imela resnično vplivno in vidno mesto v Evropski komisiji. Škoda je tudi, da je bilo v postopku kadrovanja in imenovanja kandidatke toliko nesprejemljivih stvari, naredili smo si veliko škode. Vsa zadeva je razgalila slabosti našega parlamentarnega sistema in naše sposobnosti, da se na kulturen in demokratičen način dogovarjamo o stvareh, ki so pomembne za državo. Današnje glasovanje na odborih formalno ne pomeni končne odločitve. O komisiji kot celoti namreč glasuje parlament na plenarni seji. Mandatar Juncker, ta je predlagal Bratuškovo iz nabora, ki ga je prejel iz Ljubljane, ima svojo diskrecijsko pravico in lahko pri tem še vztraja ne glede na izrazito odklonilno mnenje obeh odborov. Na žalost nas bo ta zgodba spremljala še nekaj časa. Zdaj je na potezi vlada. Vlada mora narediti čisto mizo in se odločiti, koga želi videti na mestu komisarja. To velja za primer, če je zgodba s kandidaturo Bratuškove končana, česar pa danes še ni mogoče reči."

Igor Šoltes, evropski poslanec: "Po odločni zavrnitvi Bratuškove je zdaj na potezi predsednik evropske komisije Jean-Claud Juncker. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, je nemogoče napovedati, je pa veliko verjetno, da smo s tem izgubili možnost, da bi Slovenija v novi Evropski komisiji dobila izjemno pomemben resor energetike, ki bo zaradi trenutne situacije v Rusiji in Ukrajini še toliko pomembnejši," pravi Šoltes, ki na vprašanje, katero mesto v komisiji bi lahko dobili, odgovarja: "V politiki je mogoče vse."

Lojze Peterle, evropski poslanec "To, kar se je zgodilo danes z zavrnitvijo Alenke Bratušek na odborih, je bilo po ponedeljkovem zaslišanju mogoče pričakovati oziroma je bilo praktično dejstvo. Prav zaradi neprepričljivosti Bratuškove bi morala slovenska vlada že imeti novo ime za komisarsko mesto. Ni še ni prepozno, a vlada Mira Cerarja mora zdaj ukrepati hitro in najti kompetentno osebo za novo komisijo," pravi Peterle, ki o možnostih, da bi vendarle imeli v novi komisiji podpredsednika, pravi: "V prvi vrsti se nastala situacija sploh ne bi smela zgoditi. Kar zadeva resor energetike, je to težko napovedati. Ne nazadnje nimamo veliko predsednikov vlad, kar je bil pogoj, da bi Slovenija dobila tako pomemben resor."

Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava: "Na stvar je treba gledati z dveh plati. Z vidika evropskega prava je jasno in nesporno, da komisarka ne sme prejemati navodil nacionalne vlade, to pomeni države, tako da s tega vidika neimenovanje konkretne kandidatke za državo ne pomeni nobene posebne tragedije. Po drugi plati pa je treba vedeti, da mednarodna skupnost in evropska javnost spremljata predloge držav ter identiteto kandidatov, ki se prijavljajo na pomembne funkcije v Evropski uniji. S tega vidika pa lahko tako identiteta kot kakovost, kurikulum in sposobnost posameznika pomenijo sliko razvoja družbe, demokratičnosti, državnosti in ne nazadnje intelektualne razvitosti določene družbe, v tem primeru Republike Slovenije."