Torek,
29. 4. 2014,
21.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

kresovanje

Torek, 29. 4. 2014, 21.11

8 let, 7 mesecev

"Če bo vse prav in bo vreme zdržalo, bo fantastično gorel!" (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Na predvečer prvega maja bodo po Sloveniji že tradicionalno zagoreli kresovi. Kdo in kako postavi kresno osnovo, komu pripade čast prižiga in kako se takšna gmota lesa pravzaprav prižge?

Eden od mogočnejših kresov, ki bodo zažareli na predvečer praznika dela, bo tudi desetmetrski kres v obliki piramide, ta bo nocoj ob 20. uri z oranžno-rdečim sijem osvetlil jaso na Polani nad vasjo Križe.

Tradicija kresovanja je v Križah prisotna že več kot 30 let. Najprej je kresovanje organizirala krajevna skupnost, nato je zanj skrbela neutrudna mladina, pred dobrimi desetimi leti pa so zadeve v svoje roke vzeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Križe.

Lesa je letos na pretek Potem ko so se kriški gasilci prejšnja leta morali precej potruditi, da so prišli do lesa, jim je letošnji žledolom naredil precejšnjo uslugo.

"Več let smo se spopadali s težavami pri zagotavljanju lesa, brez donatorjev izvedba kresovanja skorajda ne bi bila mogoča.

No, letos pa je lesa na pretek," je ob vznožju mogočnega, deset metrov visokega kresa, ki so mu dva dni pred kresovanjem manjkali le še lepotni popravki, za Planet Siol.net vzneseno pripovedoval Grega Kokalj, nekakšen neformalni organizator kresovanja, ki med drugim poskrbi tudi za to, da se za dogodek razve daleč naokrog.

Gasilci so za lesne usluge dolga leta naprošali kmete, zadnja leta pa jim je prisluhnila grofica Born, lastnica večjega deleža tržiških gozdov, ki je prevzela vlogo donatorja in je seveda med povabljenci na letošnje kresovanje.

Osemnajst kubikov zunaj in 30 notri Avtor postavitve kresa na Polani nad Križami oziroma kar "Capo di banda" je izučeni čevljar Zlatko Kamič, ki meni, da je v obodu piramide zbranih približno 18 kubikov hlodovine, "kar je na primer toliko, kot je potrebujete za gradnjo ostrešja ene hiše. Še več materiala je v notranjosti piramide, kjer je natrpanih približno 30 kubikov vej, hlodov in preperelega lesa".

"Če bi imeli le veje, bi kres pogorel v eni uri, tako pa bo gorel vse do jutra," je prepričan oblikovalec kriških kresov, ki se tako debele in kakovostne hlodovine, pravzaprav kar idealne, s kakršno so razpolagali letos, ne spomni.

"Gorelo bo!" Vsega hudega in nepričakovanega vajene gasilce muhasto aprilsko vreme ne moti, o tem, ali bo kres gorel ali ne, niti najmanj ne dvomijo. "Gorelo bo!" je odločen Kamič. "Piramido bomo polili z nafto in prižgali s plinskim brenerjem, potem pa se bo postopoma vnela. Če bo vse prav in bo vreme zdržalo, bo fantastično in kres bo dolgo gorel."

V 30 letih so kresovanje prestavili le enkrat Da bi prireditev zaradi padavin odpadla, ne skrbi nikogar.

V 30 letih, kolikor traja tradicija kresovanja v Križah, se še ni zgodilo, da bi prireditev odpadla, le enkrat se je pripetilo, da so kresovanje zaradi slabega vremena prestavili na naslednji dan, praznik dela, kar se je na koncu izkazalo za posrečeno potezo, saj so jim bili naklonjeni vreme in številni obiskovalci, ki so večer prej ostali brez kresa.

Ob drugi priložnosti pa bi jim jo skoraj zagodla prepoved kurjenja v naravi, a so jo odgovorni umaknili prav na dan pred praznikom dela in jim "dali 'žegen', da se lahko kuri. Ampak samo na ta večer", se spominja Kamič.

Vsako leto je drugačen Kriški kres vsako leto malenkost spremeni svojo podobo, ponosno pove njegov oblikovalec, ki ga preseneča, ko kateri od obiskovalcev navrže, da kres ni takšen kot lani. "Seveda ni nikoli enak, prilagajamo se materialu, ki ga dobimo," pojasnjuje Kamič, vodja postavitve kriškega kresa.

Pri postavitvi kresa sodelujejo vsi gasilci PGD Križe, tisti bolj izkušeni so na pomembnejših položajih, na sami piramidi. "To ni šala," opozarja Kamič. "Poznati moraš logiko postavitve, statiko, kres se mora podirati navznoter in se ne sme prevrniti. Pomembna je tudi razporeditev lesa po debelini, vedeti moraš, ali je les preperel ali ne, hlodovino moraš nagibati navznoter," razlaga Kamič, ki se je letos pri postavitvi odločil za izjemo.

"Spodnje štiri vrste sem postavil v enaki velikosti štiri krat štiri metre, za vsak primer pa sem hlode zavaroval, in sicer tako, da so spodaj med seboj speti. Sicer vemo, da se spodnje vrste podrejo zadnje, ampak ničesar ne želimo prepustiti naključju."

Varnost je na prvem mestu Da bodo vsi scenariji pod nadzorom in da bo zadoščeno vsem varnostnim normativom, bodo skrbeli kar tisti, ki kres postavljajo, kriški gasilci, torej.

Ti bodo v delovnih uniformah ob ogradi okrog kresa, kot požarna straža ves večer skrbeli za to, da se ognjeni gmoti ne bi kdo od obiskovalcev približal do nezdrave mere, prav tako pa bodo prav oni tisti, ki jim bo pripadla čast prižiga ognja.

Primeri, ko so jih prehiteli nepridipravi Pričakujejo, da bo kres gorel do jutra, vse do zadnje žerjavice bo zanj skrbela požarna straža.

"Za vsak primer, lahko se namreč najde kdo, ki mu roji po glavi kaj neumnega. Ravno zato na kres pazimo že dve noči prej, kaj pa veš, kaj vse se lahko zgodi. Poznamo primere, ko so kres prižgali že prej," razlaga Kamič.

Štirideset parov pridnih rok v kombinaciji z gozdarsko mehanizacijo Kriški gasilci so kresno piramido postavljali štiri dni, od jutra do večera. Če bi delo opravljali samo na roke, kot so to počeli nekoč, bi jim zagotovo vzelo teden dni. S traktorji in gozdarsko mehanizacijo je delo precej hitreje opravljeno, a še vedno so potrebovali kar 40 parov (gasilskih) rok, ki so poprijele za sleherno vejo.

V pričakovanju 30. aprila "Piramida je zdaj že skoraj končana. Manjkajo samo še smreka na vrhu, kot se to spodobi pri gradnji hiše, enakomerno požagani hlodi in smrekove veje med odprtinami za okras, pa bo kres končan," ponosno našteva Zlatko Kamič, vodja postavitve kresa na Polani, ki spada med najbolj priljubljena in obiskana kresovanja na Gorenjskem.

V vsej svoji veličini bo kres zažarel nocoj, 30. aprila, ob 20. uri.