Bungee jumping ne, med morske pse brez težav

Magistra elektrotehnike je pot v svet podvodne fotografije zapeljala že pred 20 leti: "Že od prvega potopa me vedno spremlja podvodni fotoaparat." Bogato kariero podvodne fotografije je nadgradil s prvo slovensko podvodno e-knjigo Pod morjem okoli sveta. Obsežna zbirka čudovitih fotografij, obogatenih z zgodbami, bralca na več sto straneh popelje v doživljanje podvodnega sveta.

Oprostite, gospod, prišli ste v napačnem letnem času! Pri nastajanju e-knjig(e) je imel nekaj težav. Ne le z izdelavo e-knjige, saj ni našel pravega "mojstra", ki bi mu jo izdelal, zato se je čez ovire prebijal sam. Nekajkrat so mu ponagajali tudi zakoni narave. Na potovanju na Tajsko na otočju Similan Island, ko je skorajda obupal nad iskanjem morskih psov kitovcev, mu je domačin dejal: "Oprostite, gospod, prišli ste v napačnem letnem času!" Zgodba o iskanju kitovca se je vendarle srečno končala – odpravil se je na novo lokacijo, kjer so se parili. "To je bil Džibuti. Te dežele verjetno ne bi nikoli obiskal, a rekel sem si, grem poskusit še tja." Biologije v šoli ni nikoli maral, danes pa pravi, da o življenju na koralnih grebenih verjetno ve precej več kot marsikateri učitelj.

Sam z manto sredi Atlantika Za njim je več kot 570 tisoč prepotovanih kilometrov. Ali drugače, naš planet je obkrožil že 14-krat. "Odpravil sem se na lov za tistimi živalmi, ki so mi manjkale (za knjigo, op. p.)." Potapljal se je v skorajda vseh morjih, o vsakem potopu pa govori z neverjetnim navdušenjem. Na Azorih je doživel enega najlepših potopov. Tja se je odpravil na potope z mantami. Z manto sta se spogledovala, to je bilo "35 minut plesa pod vodo, ona je plavala nad mano, pod mano". "V spirali mi je sledila," z iskrico v očeh opisuje dogodek in pove, da so mantam nadvse zanimivi izdihani zračni mehurčki. Ti naj bi jih božali, žgečkali. Ta plesalka je bila velika "le" od dva do tri metre, srečal je tudi že šestmetrske.

Ljubosumen morski lev se je pognal za njim Naš sogovornik nima težav z bližnjimi srečanji z morskimi psi – ob prvem srečanju je imel sicer nekaj pomislekov, a se je hitro prepustil situaciji, ki je bila pod nadzorom potapljaških vodnikov –, ko ljudje to slišijo, pa marsikdo dvigne obrvi in si misli, ali je gospod povsem pri pameti. Andrej odgovarja z nadvse preprosto primerjavo – koliko nesreč je na cestah in koliko je napadov morskih psov med organiziranimi potopi. Res, narava je nepredvidljiva, a poznati značaj rib je tisto, kar te lahko popelje v povsem drug svet. Je pa občutil strah, ko je želel na Galapagosu fotografirati morske leve. Na obali so se sončili samičke in samec, ki je nanj postal malce ljubosumen, pravi Andrej. Samec je skočil v vodo in začel odločno plavati neposredno proti njemu. Da bi se izognil bližnjemu srečanju, je raje hitro odplaval nazaj na varno proti čolnu.

Ujel trofejo podvodnih fotografov Marsikdo pomisli, kaj je lažjega kot slikati živali. No, ribe, raki, kozice in druga bitja ne čakajo na fotografa. Obstajajo lokacije, ki so specifične za določene vrste, in tam je (naj)več možnosti, da jih opazimo. Iskanje točno določene živali se zato lahko zavleče tudi za več let. Andrej je na primer tri, štiri leta vneto iskal harlekinsko kozico. Ravno zaradi nje – ta kozica zaradi redkosti in lepote velja za največjo trofejo med podvodnimi fotografi – se je vrnil v Indonezijo. In uspelo mu jo je ujeti v objektiv, čarobnost podvodnega sveta pa strniti v drugačen, e-format, ki si ga lahko ogledate na oceanus.si.