Bratuškova v nedeljo vabi na parlamentarni vrh

Predsednica vlade Alenka Bratušek je predsednike in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank ter predstavnika narodnih skupnosti v nedeljo, 5. maja, pozvala na sestanek, na katerem naj bi se politika uskladila glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo.

Vse stranke še niso potrdile svoje udeležbe V premierkinem kabinetu so povedali, da so bila vabila razposlana, vse stranke pa še niso potrdile svoje udeležbe. Spomnimo, da je bil sestanek minuli petek odpovedan, potem ko se ga ni mogel udeležiti nihče od vodilnih predstavnikov največje opozicijske stranke SDS.

Bratuškova naj bi parlamentarnemu vrhu predstavila nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila. Te je vlada napovedala pred dobrima dvema tednoma, ko je DZ sklenil odločanje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo prestaviti na 7. maja.

Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog preveč optimističen Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog, po katerem bi se fiskalno pravilo in izvedbeni zakon prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, preveč optimističen. Eden glavnih pomislekov tako je, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 oz. ali je treba datum njegove uveljavitve preložiti, na primer na 2017.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 naj bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.

A tudi začetek uporabe fiskalnega pravila leta 2017 naj bi po trenutnih projekcijah vlade zahteval povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov.

Podobnega mnenja so v največjih vladnih strankah PS in SD. V SDS pa tudi v SLS in NSi medtem pravijo, da preložitve začetka uveljavitve pravila ne podpirajo, saj bi bil to po njihovem mnenju napačen signal mednarodni javnosti in bi pomenil rahljanje zaveze.

"Samo besedilo pravila dovoljuje zadostno mero prožnosti" Poleg tega poudarjajo, da samo besedilo pravila, ki je srednjeročno naravnano, dovoljuje zadostno mero prožnosti, dodatni manevrski prostor za javnofinančno politiko pa naj bi omogočil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga bo moral prav tako sprejeti DZ.

Vnos fiskalnega pravila v ustavo se politično povezuje tudi z ustavnimi spremembami glede referenduma. O teh naj bi DZ odločal na izredni seji 6. maja, vendar pa v SDS, SLS in NSi vztrajajo, da bi morali poslanci najprej odločati o fiskalnem pravilu in nato o referendumu.

Predsednik DZ Janko Veber je minuli teden ob sklicu seje za 6. maj pojasnil, da bo pri načrtovanju dela DZ upošteval morebiten drugačen dogovor 5. maja.

Predsednik SLS Franc Bogovič je vseeno pisal Bratuškovi, Vebru in predsednikom koalicijskih strank. V njem je kritičen do takšnega Vebrovega ravnanja.

Opozicijski poslanici so namreč menili, da bi morali najprej obravnavati vpis fiskalnega pravila v ustavo, šele nato pa spremembe referendumske ureditve. Če se bodo stranke na parlamentarnem vrhu, ki bo v nedeljo, dogovorile drugače, pa bo ta dogovor tudi s soglasjem predlagateljev izredne seje upošteval, je Veber napovedal po petkovem kolegiju.

Bogovič: Za javnost zgolj ustvarjate vtis, da se z opozicijo pogovarjate Prvak SLS pa v pozivu koaliciji navaja, da jih čudi ta naglica in da ta kaže, da se koalicija pravzaprav vnaprej požvižga na rezultat nedeljskega sestanka parlamentarnih strank pri predsednici vlade. "Nihče ni prerok, da bi vedel, ali se bomo ali ne bomo prihodnjo nedeljo tudi o tem kaj dogovorili. Zato vaše ravnanje v SLS žal lahko razumemo le kot popoln ignorantski odnos do parlamentarnih strank opozicije, sklicani nedeljski sestanek pa zgolj kot ustvarjanje vtisa za javnost, da se z opozicijo pogovarjate, brez vsakršne namere, da bi se z njo tudi kaj dogovorili," je zapisal Bogovič.

Ob tem dodaja, da so se o vpisu fiskalnega pravila v času aktualne vlade vsaj enkrat že pogovarjali za isto mizo vsi predsedniki oz. predsednice parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, medtem ko tega še niso storili na temo sprememb ustavne ureditve glede referendumske tematike.

V SLS ne spreminjajo stališč glede posodobitve referendumske ureditve Poudarja sicer, da v SLS ne spreminjajo stališč glede posodobitve referendumske ureditve, a menijo, da gre pri referendumu za eno temeljnih demokratičnih pravic ljudi, zato želijo pred odločanjem prisluhniti argumentom, predlogom in kritikam, ki jih želita v javni razpravi podati civilna družba in stroka.

Vebra zato pozivajo, naj "drži dano besedo" in omogoči 60-dnevno javno razpravo o predlogu sprememb 90., 97. in 99. člena ustave. Odgovor na svoj poziv pričakuje do petka.

Bogovič je ob tem še napovedal, da bo sklepe nedeljskega političnega vrha, na katerem pričakuje tudi razpravo o spremembah referendumske ureditve, v ponedeljek na seji obravnaval tudi glavni odbor SLS. Sklepi tega organa pa bodo podlaga za nadaljnje odločanje poslancev na sejah DZ o omenjenih ustavnih spremembah.

Nedeljski sestanek pri predsednici vlade naj bi bil sicer prvenstveno namenjen razpravi o vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Glede sprememb referendumske ureditve so stranke načeloma že poenotene, glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo pa ne.