Boris Štefanec: Kolesje nadzornih mehanizmov se je le zagnalo, na rezultate še čakamo

Kot je dejal, je gospodarska kriza dodobra razgalila mreže v gospodarstvu in njihov način prefinjenega upravljanja.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je pred torkovim dnevom boja proti korupciji na predstavitvi raziskave o privatizaciji in koruptivnih dejanjih dejal, da smo bili skoraj 20 let priča zgodbi o uspehu, na katero so se elite sklicevale, kadar so kritike opozarjale javnost na nepravilnosti.

"O etiki upravljanja se v javnosti ni razpravljalo" Na potek razvoja slovenskega gospodarstva po njegovem mnenju tako še vedno najbolj vpliva dejstvo, da je precejšnji del gospodarstva še vedno v državni lasti. Ta del gospodarstva se spopada s tveganji zaradi tesne povezanosti s političnimi elitami, ki si prilastijo dobršen del podjetja in javne lastnine.

"Čeprav smo slutili, da je državno upravljanje gospodarstva povezano s tveganji, je bilo resničnih dokazov o njihovem obstoju razmeroma malo ali skoraj nič. O etiki upravljanja se v javnosti ni razpravljalo, institucije pa se o tem niso pogovarjale," je poudaril.

"Kolesje nadzornih mehanizmov se je le zagnalo, na rezultate še čakamo" Kljub temu lahko z nekaterimi zakonskimi spremembami tudi na tem področju po mnenju predsednika protikorupcijske komisije že opazimo tudi nekatere spremembe. "Kolesje nadzornih mehanizmov se je le zagnalo, na rezultate še čakamo, lastnik pa je tisti, ki bo moral zagotavljati njihovo nemoteno delovanje," je opozoril na pomen in vlogo nadzornikov.

Pomen nadzornikov v upravljanju družb poudarja tudi raziskava, ki jo je s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravila ljubljanska ekonomska fakulteta, podprlo pa jo je veleposlaništvo Velike Britanije in Severne Irske.

Začasni odpravnik poslov veleposlaništva Velike Britanije in Severne Irske Christopher Yvon je dejal, da je v Veliki Britaniji boj proti korupciji zelo pomemben, ob začetku finančne krize pa so te zgodbe postale še veliko odmevnejše. "Države z močnejšimi pravili in institucijami imajo veliko več možnosti za močan zasebni sektor, ki je dobičkonosen," je še dejal.

Podjetja v posredni državni lasti "idealno močvirje parcialnih političnih interesov" Raziskava sicer kaže, da so večja podjetja, ki so ostala v posredni državni lasti, postala "idealno močvirje parcialnih političnih interesov", je menila Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je sodelovala pri raziskavi. Model lastninjenja je ohranil posredno in neposredno vmešavanje države v delovanje podjetij, podjetja z večjim deležem državnih nadzornikov pa poslujejo slabše.

V privatiziranih podjetjih je delež nadzornikov s političnimi povezavami sicer višji kot v preostalih. Ti nujno ne pomenijo težave, vendar raziskave kažejo tudi, da so takšna podjetja manj produktivna. Glede na politično kadrovanje v nadzornih svetih sicer izstopata področje oskrbe z vodo in energetika, medtem ko je tega občutno manj v predelovalnih podjetjih.