Ponedeljek, 24. 8. 2026, 18.48
23 minut
Bomo ukinili RTV prispevek?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,56
Izredno sejo DZ o ukinitvi RTV prispevka so zahtevali poslanci koalicijskih strank in poslanci Resni.ce.
Odbor DZ za kulturo je na današnji nujni seji podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka. V koaliciji menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike.
Poslanka SDS in predsednica odbora DZ za kulturo Alenka Jeraj je v obrazložitvi dejala, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, omrežij in platform, zato je "upravičeno preveriti, ali je obvezni prispevek še vedno najbolj pravičen in primeren način financiranja javnega medijskega servisa".
Dodala je, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS). "Po ukinitvi bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotovil stabilno delovanje RTVS," je povedala Jeraj. Menijo tudi, da je sprememba financiranja priložnost za racionalizacijo. Predlog podpira tudi vlada.
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je dejala, da imajo zavezanci za plačevanje prispevka legitimen interes izraziti svoje mnenje o načinu financiranja RTVS. Ne glede na izid referenduma pa bo treba zagotoviti sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.
Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je dejala, da je ukinitev plačevanja katerekoli javne službe populističen in kratkoročen ukrep. Najboljša rešitev po njenih besedah ni zgolj ohranitev sedanjega sistema, ampak njegova posodobitev. "Namesto da glasujemo o tem, ali smo za ukinitev obveznega plačevanja rtv-prispevka, bi bilo bolj smiselno določiti obseg javne službe, prioritete in vse skupaj ovrednotiti," je povedala.
Spomnila je, da RTVS izobražuje kadre, pripravlja mladinske in otroške oddaje, športne prenose, poroča o katastrofah, skrbi za slovenski jezik. "Vse to in še več želite dati pod vprašaj za samo 14,02 evra na mesec, ko vemo, da za kabelski priključek v povprečju v Sloveniji plačujemo okoli 45 evrov na mesec, za konkurenčne tuje pretočne platforme, ki niti ne prevajajo svojih vsebin v slovenščino, pa skorajda isti znesek in tega sploh ne sankcioniramo," je bila kritična Gorščak.
Profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Igor Vobič meni, da je predlog problematičen z več vidikov. Ukinitev prispevka in morebiten prehod na proračunsko financiranje bi pomenila, da bi se morala RTVS nenehno prilagajati finančni negotovosti in političnim pričakovanjem, je med drugim opozoril Vobič.
Za predlog je glasovalo devet poslancev, proti pa jih je bilo šest. Poslanka SD Andreja Katič je poudarila, da predloga ne podpirajo, ker imajo ljudje pravico do neodvisnega poročanja medijev. "Vprašanje ni, ali bomo javni mediji financirali, vprašanje je, ali bomo to storili na način, ki bo varoval njegovo neodvisnost, ali pa bomo njegovo delovanje vsako leto prepuščali političnim pogajanjem," je opozorila.
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je dejala, da koalicija postavlja vprašanje z znanim odgovorom, saj si vsi ljudje želijo, da bi plačevali manj. Spomnila je, da gre tudi pri financiranju iz proračuna za denar ljudi, ki pa se pobere z davki. "Položnice res ne bo v nabiralnik, a račun kot tak bo ostal," je poudarila.
Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko je opozorila, da se vladajoča koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi zavod rada ukinila. Dodala je, da RTVS ni samo informativni program, ampak tudi simfonični orkester, radio Ars, založba, športni in verski program, oddaje za manjšine in Rome. "Vse to so stvari, ki niso komercialne narave in zaradi njih plačujemo prispevek," je dejala.
Poslanka SDS Maruša Babnik meni, da če je plačevanje prispevka obvezno, je pomembno tudi vprašanje odgovornosti, kakovosti, učinkovitosti in pluralnosti. Pomembna pa je tudi gledanost, pri čemer je ocenila, da RTVS ljudi ne pritegne v zadostni meri. Poslanka SDS Adrijana Kocjančič pa se je strinjala, da ima RTVS veliko pozitivnih stvari, volivci pa so novelo zakona predlagali predvsem zaradi informativnih in družbeno-političnih oddaj.
Demokrati so predlog podprli, ker menijo, da je referendum temelj demokracije, je povedala poslanka Ana Cajhen. Poslanka NSi Marjeta Šmid pa je dejala, da se vsi strinjajo, da je RTVS potrebna sprememb in da je nekje treba začeti. Ob tem je prepričana, da način financiranja ne vpliva na neodvisnost medija.
Poslanki Vrečko in Sara Žibrat (Svoboda) sta na današnji seji sicer opozorili, da na sejo niso povabili Društva novinarjev Slovenije, Društva slovenskih režiserjev, urednikov programov na RTVS in druge strokovne javnost.
Kot primeren na odboru DZ ocenjen tudi posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev
Odbor DZ za notranje zadeve in javno upravo je medtem z osmimi glasovi za in šestimi proti sprejel mnenje, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah primeren. S tem se ne strinjajo v opoziciji, kjer poudarjajo, da posvetovalni referendum potem, ko je odločitev sprejeta, ni več možen.
Gre za enega od treh posvetovalnih referendumov, ki so jih predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice. Na njem bi volivke in volivce povprašali, ali so za to, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) je opozorila, da je glede tega vprašanja DZ že odločil. Sredi junija je namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. S 1. septembrom pa je predviden začetek zbiranja 40.000 podpisov volivk in volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonski spremembi.
Kot je v svojem mnenju izpostavila ZPS, je za sprejete zakone v pravnem smislu predviden institut naknadnega zakonodajnega referenduma. Razpis posvetovalnega referenduma pa bi bil po njenem mnenju v nasprotju z 28. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Omenjeni člen določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Tudi v opoziciji so danes poudarjali, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločeno. Kot je poudarila Nataša Sukič (Levica), je "post festum" edina opcija, ki po zakonu vzdrži, naknadni zakonodajni referendum, vse drugo je protizakonito in ustavno sporno. Kar počnejo v koaliciji, je po njenih besedah zrelo za ustavno presojo. "Delate se norca iz državljank in državljanov, ker jih sprašujete o nečem, kar ste tako že sprejeli, (...) v bistvu pa vas je neskončno strah referenduma o politični policiji," pa je dejala Tereza Novak (Svoboda).
Da so v koaliciji in Resnici omenjene tri referendume predlagali z namenom preusmerjanja pozornosti, je menila tudi Jana Jerman (Svoboda). Izvedli bi jih namreč skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in, kot je ugotavljala Jerman, je očitno treba "ustvariti čim več hrupa, različnih kampanj, čim več konfliktov in čim manj jasnega pogovora o tem, kaj si lahko oblast dovoli v razmerju do posameznika".
Izbor referendumskih vprašanj po njenih besedah ni naključen, ampak "gre za teme, ki hitro sprožijo strah, jezo, predsodke. In namesto, da bi se pogovarjali o oblasti, se bomo pogovarjali o tujcih."
Po besedah Andreja Poglajna (SDS) posvetovalni referendum res ni obvezujoč, a bo predstavljal jasno izraženo mnenje za vsako vlado. Kot je dejal, je paradoks, da v opoziciji nasprotujejo referendumu o temi, "za katero opozicija oz. njihove oprode v ovčjih oblekah nevladnikov zbirajo podpise".
V SDS so poudarjali, da nobena odločitev ni dokončna in da je zakone mogoče spreminjati in jih lahko tudi kadarkoli popravijo v skladu z voljo ljudi. Njihov poslanec Žan Mahnič je prepričan, da bo večina glasovala, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti le državljanke in državljani in se bo prihranilo štiri ali pet milijonov evrov, saj bo po njegovem mnenju nato prevladal razum in se ne bo vztrajalo pri naknadnem zakonodajnem referendumu.
"Zakaj bi imeli štiri referendume v štirih nedeljah, če lahko imamo štiri v eni nedelji," je menil, če je že predlagan referendum o tem, "da ne bi imeli učinkovitih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko razkrivale kraje, korupcijo in klientelizem, ki se jo je vaša vodilna klika šla v Gen-I in drugih državnih firmah". Menil je tudi, da lahko koalicija referendum razpiše, ne glede na to, kaj reče "marksistični krožek na Beethovnovi".
