Petek, 5. 7. 2019, 18.12
5 let, 4 mesece
Bolniškega lista vam ne bo več treba nositi v službo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
14
Bolniška odsotnost ne bo zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja, temveč v zaledni sistem (on-line sistem), prek katerega bodo podatke z elektronskega bolniškega lista prejeli subjekti, ki imajo za to ustrezno pravno podlago (ZZZS, delodajalci prek portala SPOT, Furs, NIJZ in prek portala za zavarovane osebe tudi sam zavarovanec).
Ob nastopu bolniške odsotnosti nam osebni zdravnik ob klicu ali obisku to odpre, ob koncu pa od njega dobimo potrdilo, ki ga je treba dati delodajalcu. Od prihodnjega leta bo postopek drugačen.
Nov postopek gre v smer digitalizacije, kar pomeni, da se fizična oblika bolniškega lista počasi poslavlja. Začetek ni točno opredeljen, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravijo, da bo to v začetku leta 2020. Prvega septembra bodo začeli pilotni projekt, novembra pa sledi nacionalna uvedba brez funkcionalnosti za delodajalce.
Nov sistem se bo imenoval eBOL, glavna sprememba pa je, da bo bolniška odsotnost zapisana elektronsko v zalednem sistemu, ne na sami kartici zdravstvenega zavarovanja.
"Novost bo prinesla poenostavitve postopkov in prihranke pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, osebnih zdravnikih, ki so pooblaščeni za izdajo 'zelenega' BOL, zavarovancih, delodajalcih, finančni upravi (Furs), Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ZZZS, saj trenutna izdaja BOL v papirni obliki predstavlja administrativno oviro za vse naštete subjekte," razloge za nov sistem pojasnjujejo pri ZZZS.
Obisk zdravnika ne bo več nujen
ZZZS vsako leto nameni več sredstev za bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni.
Pomembna novost bo tudi ta, da po koncu bolniške ne bo več nujen obisk zdravnika. "Prav tako pričakujemo, da se bo s časom zmanjšalo število obiskov zavarovancev v ambulantah, saj jim zgolj zaradi pridobitve eBOL ne bo treba obiskati zdravnika, če bo ta ocenil, da pregled ob koncu bolniškega dopusta ni potreben," dodajajo pri ZZZS. Po njihovih podatkih so osebni zdravniki v lanskem letu izdali več kot 1,5 milijona obrazcev za bolniške odsotnosti.
Delodajalec bo imel dostop do podatkov
Bolniškega lista tudi ne bo več treba dostaviti v službo, saj bo imel delodajalec prek spletnega portala dostop do bolniških listov. To bo veljalo tudi za samostojne zavezance, ki jim ne bo več treba obiskati Fursa zaradi izpolnitve zadnje strani bolniškega lista.
Račun ZZZS za daljše bolniške odsotnosti: 381 milijonov evrov
Novost ne posega v pravico do začasne zadržanosti od dela oziroma v pravico do nadomestila plače v času takšne zadržanosti. Če je delavec odsoten več kot 30 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.
Čeprav v Sloveniji upada število kratkotrajnih bolniških odsotnosti, ki jih krijejo delodajalci, pa se na drugi strani skokovito povečuje število dolgih bolniških odsotnosti, ki jih mora pokriti ZZZS.
Plačilo bolniške odsotnosti do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dnevi pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti.
Bolniške odsotnosti vse bolj bremenijo zavarovalnico
Račun za bolniške odsotnosti vse bolj bremeni blagajno ZZZS. V desetih letih se je številka skoraj podvojila. Če je ZZZS leta 2008 za bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni, namenil 201 milijon evrov, je bil lani račun visok skoraj 348 milijonov evrov, v letošnjem letu pa pričakujejo skok na 381,6 milijona evrov.
14