Ponedeljek, 13. 11. 2023, 15.16
1 leto, 1 mesec
Bojan Požar na račun protipoplavne varnosti prejel 63 tisočakov
Bojan Požar oz. podjetje Lanaka Media, ki izdaja spletni portal Požareport, naj bi v letih 2020 in 2021 od koncesionarjev za protipoplavno zaščito prejelo 63 tisoč evrov, in sicer za oglase, za katere ni znano, ali so bili sploh objavljeni oziroma predvajani, danes poroča tednik Reporter. Požar naj bi denar za fiktivno oglaševanje prejemal od podjetij iz mreže SDS ali celo od stranke same, podobno pa naj bi bil odgovorni urednik Domovine Tino Mamić leta 2022 plačan kar z volilnega računa SDS, piše tednik ob navajanju podatkov iz poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank.
Poročilo preiskovalne komisije ugotavlja, da obstaja zelo skrbno izdelan obvodni model financiranja politične stranke SDS Janeza Janše, prvič pa so razriti tudi posamezni zneski in imena prejemnikov denarja.
Znano je, da je več gospodarskih družb v zameno za pridobitev koncesije za urejanje vodotokov prek lastniško povezanih družb financiralo medije. Oglaševalske pogodbe v skupni višini 400 tisoč evrov so bile sklenjene v času, ko so gradbena podjetja od ministrstva za okolje, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak, pridobila koncesije za upravljanje in čiščenje vodotokov, piše v poročilu preiskovalne komisije.
Požarju 63 tisočakov od koncesionarjev za urejanje vodotokov
Podjetja, ki so dobila posle, so del prejetega denarja v obliki donacij, fiktivnih oglaševalskih pogodb ali pa kar tako nakazovala na račune podjetij Nova obzorja (izdajatelj tednika Demokracija, podjetje je v 30-odstotni lasti stranke SDS), Nova hiša (izdajatelj spletnega portala Nova24), Nova 24TV (izdajatelj istoimenskega televizijskega programa) in Lanaka Media (izdajatelj spletnega portala Požareport), za katere preiskovalna komisija sumi, da so obvodni računi stranke SDS.
Tako se je recimo v podjetje Lanaka Media, katerega lastnica je uradno Maša Kavtičnik, hči Bojana Požarja, ki dejansko vodi portal, od podjetij Nivo Eko, NGN Eko in Eko Nivo Gradnje v letih 2020 in 2021 v več transakcijah steklo 63 tisočakov.
Kot piše Reporter, so si transakcije sledile v naslednjem vrstnem redu: Požarjevo podjetje je junija 2020 dobilo 12.500 evrov od podjetja Eko Nivo Gradnje, novembra 2020 je sledilo nakazilo v višini 15 tisoč evrov od podjetja Nivo Eko, avgusta 2021 je NGN Eko Požarju nakazal 30.500 evrov, tri mesece kasneje pa še pet tisočakov. V primeru Požarja komisija v poročilu izpostavi še, da je denar prejel od podjetij iz mreže SDS ali celo od stranke same. Podobno navajajo, da je bil odgovorni urednik Domovine Tino Mamić leta 2022 plačan kar z volilnega računa stranke SDS.
Preiskovalna komisija ob tem ugotavlja, da vrednost oglaševalskih pogodb, ki so jih koncesionarji sklepali z mediji, krepko presega dejansko vrednost oglasov, za katere sploh ni nujno, da so jih mediji objavili oziroma predvajali. Komisija zato utemeljeno domneva, da je šlo za fiktivne oglaševalske pogodbe, še poroča omenjeni medij.
Požarja smo prosili za komentar, ki pa ga do objave članka nismo prejeli. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Nenavaden primer financiranja stranke SDS je primer poslanca stranke Zorana Mojškerca. Kot smo že pisali, je preiskovalna komisija pod drobnogled vzela njegovo podjetje Geopolar, ki je s fiktivnimi izobraževanji ljubljanske svetniške skupine SDS zaslužilo dobrih 36 tisočakov. Račun je pokrila Mestna občina Ljubljana, ali so izobraževanja sploh izvedli in kdo jih je izvedel, pa se na zaslišanju, zanimivo, Mojškerc ni mogel spomniti, čeprav je od tega minilo le leto dni.
V tej zgodbi se pojavi tudi poslanec Anže Logar, ki je bil v času domnevnih izobraževanj mestni svetnik SDS v Ljubljani. Poročali smo že, da naj bi bil Logar kot tajna priča zaslišan pred preiskovalno komisijo. Reporter navaja, da poslanskega kolega Mojškerca ni mogel oprati suma, da je bilo 36 tisočakov od mestne občine z računa podjetja Geopolar nakazanih na osebne račune Mojškerca, njegove žene in njegove tašče. Denar so nato dvignili in ga izročili neznani osebi. Preiskovalna komisija v poročilu ne izključuje, da je ta neznana oseba pravzaprav stranka SDS.
Najbolj odmeven primer suma obvodnega financiranja SDS pa je šest milijonov evrov vreden posel med državnim podjetjem Telekom Slovenije in zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico, katerega lastnik je Blaž Rant.
Kot smo že poročali, je bila pogodba sklenjena aprila 2020 za pet let, potem ko je Marjan Šarec odstopil, na čelo vlade pa se je vrnil Janez Janša. Telekom je v času podpisa pogodbe vodil Tomaž Seljak, predsednik uprave pa je bil vidni član SDS Cvetko Sršen. Zaradi sporne pogodbe, s katero si je Nova24TV in več drugih televizijskih programov zagotovilo visoko nadomestilo za predvajanje, komisija meni, da bi moral DZ zoper Seljaka in Sršena pristojnim organom naznaniti sume storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Pogodbo je po nastopu vlade Roberta Goloba nova uprava razdrla.
Pogodba s Telekomom Slovenije je Nova24TV letno prinesla 1,2 milijona evrov nadomestila za predvajanje.
Poročali smo že, da je v poslovnem modelu financiranja stranke SDS po ugotovitvah komisije tudi madžarski kapital. Madžarski denar se je v Slovenijo stekal prek dveh madžarskih podjetij, in sicer podjetja Ripost, ki je bilo ustanovljeno na Madžarskem in spada v madžarski sistem KESMA, in nato podjetja R-post-R založništvo, ki je bilo ustanovljeno v Sloveniji.
"V določenem obdobju je prek tega sistema s finančnim vzvodom na Madžarskem v Slovenijo steklo 14 milijonov evrov za podjetji NovaTV24.si in Nova obzorja. Dodatno pa je prek Slovenije prek obeh podjetij tekel še en tok denarja v skupni vrednosti okoli štiri milijone evrov, ki ni končal v Sloveniji, ampak je nadaljeval pot v Makedonijo," je ugotovitve prejšnji teden pojasnila za zdaj še predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek.
Kot še piše Reporter, preiskovalna komisija v poročilu poudarja, da so nekateri madžarski podjetniki prav zaradi strankarske politične naveze in vlaganja v SDS-ove medije lažje dobili nekatere posle v Sloveniji. V zvezi s tem komisija opozarja na vlogo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova) in sklepa, da Sova ni opravila svojega dela oziroma ni delovala v interesu Slovenije.