Aleksander Kolednik

Torek,
2. 7. 2013,
14.22

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

tablični računalnik

Torek, 2. 7. 2013, 14.22

5 let, 4 mesece

Bodo tablični računalniki nadomestili učbenike?

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ravnatelj Robert Gajšek trdi, da so rezultati učenja osnovnošolcev na tablicah veliko boljši kot z učbeniki, Miha Kovač pa opozarja, da lahko skriva uvajanje e-izobraževanja tudi nevarnosti.

Mariborski center univerze Alma Mater Europaea kot prva visokošolska ustanova v jugovzhodni Evropi uvaja program, v okviru katerega bo vsak študent dobil svojo tablico, na kateri bo naloženo vse gradivo, ki ga bo potreboval pri učnem procesu, na njej pa bodo lahko delali tudi zapiske, si ogledali posnetke predavanj in se udeleževali videokonferenc. Študentje programa Evropske poslovne študije tako tiskanih učbenikov sploh ne bodo več uporabljali.

"Novejše metode poučevanja študentom dokazano dajo več znanja"

"Če danes v ZDA ali na Japonskem pride do nekega znanstvenega odkritja, je to lahko študentom prek tablice dostopno že naslednji dan in bi o tem lahko takoj razpravljali na predavanjih, v slovenski tiskani učbenik pa bi to odkritje prišlo šele čez deset let," je eno od številnih prednosti tablic na novinarski konferenci izpostavil Jurij Toplak, predstojnik programa Evropske poslovne študije.

Toplak je še poudaril, da novejše metode poučevanja študentom dokazano dajo več znanja. Tako že zdaj na univerzi Alma Mater Europaea snemajo vsa predavanja profesorjev in predstavitve študentov, govorilne ure pa potekajo kar prek videokonference.

Robert Gajšek, ravnatelj osnovne šole Hruševec Šentjur, je pojasnil, da tudi na njihovi šoli uvajajo učenje s pomočjo tablic, vendar še niso dosegli stopnje, ko bi lahko imel vsak učenec svojo. Po njegovih besedah so rezultati učenja s tablicami veliko boljši, saj tovrstno učenje otroke spodbuja k aktivnosti, kreativnosti in sodelovanju.

"Strategija države na področju e-izobraževanja je vprašljiva"

Glavni urednik založbe Mladinska knjiga in profesor na filozofski fakulteti Miha Kovač nam je pojasnil, da v Sloveniji kar nekaj založb pripravlja elektronska gradiva, ki jih učitelji uporabljajo med poukom kot podporo tiskanim gradivom. "Nekatere založbe razvijajo e-učbenike, ki jih lahko uporabljajo učenci, vendar praviloma skupaj s tiskanimi gradivi. Številna e-gradiva so pripravili tudi na zavodu za šolstvo. Vendar ni jasno, kaj od teh gradiv učitelji in učenci zares uporabljajo, saj o tem ni sistematičnih evidenc," je zatrdil.

Po njegovi oceni je sicer strategija države na področju e-izobraževanja že skoraj celo desetletje vprašljiva, saj so na zavodu za šolstvo e-učbenik definirali kot učbenik, ki ni vezan na tiskano gradivo, kar pomeni, da e-učbenik ni zamenljiv s tiskanim gradivom. Če bi torej take e-učbenike hoteli uporabljati pri pouku, bi morala država vsem učencem in učiteljem zagotoviti računalnike ali pa bi jih učencem morali kupiti starši.

Ker pa se mu ne eno ne drugo ne zdi realna možnost, je zato prepričan, da je država denar, ki ga investira v razvoj tovrstnih e-učbenikov, vsaj za zdaj vrgla stran. "Po mojem bi bila na tem področju precej bolj učinkovita 'tranzicijska' strategija, ki bi temeljila na pripravi e-učbenikov, ki bi bili zamenljivi s tiskanimi. Tako strategijo bi lahko opustili šele, ko bi vsak učenec imel svoj prenosnik ali tablico in neomejen dostop do e-omrežja," je izpostavil.

Bodo otroci še znali pisati s svinčnikom?

Zatrdil je, da je uvajanje e-izobraževanja problem z vidika obvladovanja nekaterih osnovnih veščin pri otrocih, na primer ročnega pisanja. Po njegovih besedah se pojavljajo opozorila, da je uporaba e-gradiv predvsem v prvi triadi izobraževanja vprašljiva.

Ob tem je opozoril, da velja e-izobraževanje uvajati šele, ko za to obstajajo tehnične možnosti in takrat, ko smo prepričani, da je v vseh ozirih učinkovitejše od učenja iz tiskanih knjig. "Dokler pa tega ni, so fundamentalizmi tipa 'e-učbenik mora biti v celoti drugačen od t-učbenika' oziroma 'v interesu napredka je, da tiskana gradiva čim prej zamenjamo z elektronskimi' s pedagoškega stališča nevarni, s finančnega pa zelo dragi," je sklenil.

Država za e-projekte v preteklosti namenila dobrih 24 milijonov evrov

Na ministrstvu za izobraževanje so nam zatrdili, da podpirajo e-izobraževanje na vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Tako so po njihovih besedah od leta 1998 sofinancirali več projektov, v okviru katerih se je e-izobraževanje uporabljalo kot podpora za vključevanje učencev v pouk, ki so iz različnih razlogov odsotni od pouka.

Pojasnili so nam, da ministrstvo neposredno za e-izobraževanje ne namenja sredstev, pač pa ga podpira prek drugih projektov, na primer e-šolstva, e-gradiva in e-učbeniki, za katere so v preteklih letih skupno namenili 24,5 milijona evrov. Dodali so, da se je začela izvajati tudi operacija e-šolska torba, ki bo trajala do sredine leta 2015 in ki obsega izdelavo 22 e-učbenikov za osnovne šole in gimnazije.