Bo Virant preprečil sprejem interventnega zakona?

Pretekli konec tedna je na dnevnem redu ESS v obravnavi bil tudi interventni zakon. Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob tem izrazil zaskrbljenost, saj v Državljanski listi Gregorja Viranta podpore ne napovedujejo. Glede na to, da so se na sestanku o morebitnih kompromisih dogovarjali, bo na vlado morda prispelo prečiščeno in vsem všečno besedilo.

Vsekakor se mudi – zaradi prenosa evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar zakon tudi zajema. Trenutni zakon je sicer v veljavi že od leta 1999 in kljub pobudam prejšnjih ministrov še ni bil spremenjen. Minister Gantar sicer dopušča morebitne manjše spremembe, vendar za predlaganim zakonom trdno stoji ter obljublja, da bo, če zakon pade, odstopil kot minister.

Kje se je zataknilo?

Novosti, ki jih ministrstvo uvaja v predlogu novele, so med drugim:

- prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. - Najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov se dviga s 105 na 132 evrov. – DL se ne strinja. - Neprofesionalni župani bi v zdravstveno blagajno vplačevali 6 odstotkov od prihodkov. - Identičen odstotek bi v zdravstveno blagajno namenili tudi od nagrad nadzornim svetom, izplačil sodnim izvedencem in sejnin. - Identičen odstotek bi šel v blagajno tudi od najemnin in deividend. – DL se ne strinja.

Končni rezultat: zdravstvena blagajna bi bila za 70 milijonov težja – v prihodnjem letu je sicer za zdravstveno blagajno napovedan minus v višini 84 milijonov evrov. Intervencijski zakon bi tako za silo pokrpal napovedano negativno stanje.

Kaj še prinaša zakon?

Združevanje zdravstvenih domov: nekoliko drugače bodo urejene zdravstvene dejavnosti, primarna ostaja vloga zdravstvenih domov, ki jih bo treba v določenih primerih zaradi racionalizacije združiti.

Prepovedano oglaševanje: po novem naj bi bilo prepovedano oglaševanje zdravstvene dejavnosti, z izjemo vzgojnih vsebin in vsebin, pomembnih za preventivo oziroma splošno zdravstveno stanje prebivalstva.

Ustanovitev urgentnih centrov: manjše zdravstvene ustanove bi se lahko povezale v zdravstvene centre, finančna sredstva bi se pridobila iz razpisov Evropske unije.

Koncesije za največ 25 let: podelitev koncesij bo bolj natančno opredeljena, kdo in pod kakšnimi pogoji jo lahko dobi, pa tudi kdaj se lahko koncesija odvzame. Podelitev koncesije bo možna šele takrat, ko država v okviru javne službe zdravstvenih storitev ne bo mogla zagotoviti. Koncesije se bodo po novem podeljevale za obdobje do največ 25 let, o podeljevanju bodo še vedno odločale občine oziroma lokalna skupnost, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje.

Zasebna zdravstvena dejavnost: mogoče jo bo opravljati znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti ali zunaj nje. Morebitni presežek denarja, zasluženega z zasebno dejavnostjo v javnih zavodih, se bo zbiral na ločenih računih. Cene zasebne dejavnosti v javnih zdravstvenih ustanovah se bodo oblikovale prosto, na trgu.

Razpisi specializacij:: po novem bo vrsto in trajanje specializacij določalo ministrstvo za zdravje, v 80 odstotkih bo specializacijo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v 20 pa delodajalec.

Dodatno delo omejeno: popoldansko zasebno delo zdravnikov, ki so zaposleni v javni ustanovi, bo omejeno. Ti bodo prek podjemnih pogodb popoldne kot zasebniki sicer lahko delali še naprej, vendar pa bo popoldansko delo omejeno na največ šest ur na teden.

Vodenje javnih zavodov: predlog zakona predvideva tudi spremembe v vodenju javnih zavodov, ki bo enotirno. V primeru združevanja zdravstvenih domov, ko bo ta štel več kot 900 zaposlenih, bo ustanovo vodila tričlanska uprava.

In kaj pravijo drugi?

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije poudarjajo, da mora obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo – z izločanjem storitev iz košarice pravic bi namreč največ škode utrpeli delavci z nizkimi dohodki ter upokojenci. Opozarjajo še na enako obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevki, pomembnost avtonomije ZZZS in nasprotujejo pobudam, da bi se enoten ZZZS nadomestil z več nosilci zdravstvenega zavarovanja.

Zdravniki še vedno sedijo na dveh stolčkih, med drugim opozarjajo v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Dodajajo, da je ena glavnih pomanjkljivosti ta, da ni ločeno javno od zasebnega.

V Zdravniški zbornici Slovenije pa poudarjajo, da bi se morala zdravstvena zakonodaja sprejemati v paketu. Prepričani so, da predlog zakona grobo posega v avtonomijo zdravništva ter dostojanstvo zdravnikov.