Bo Janković rekel, to ni več moja zgodba?

Zoran Janković, ustanovitelj in prvi predsednik Pozitivne Slovenije, ki je bila kot njegov projekt za pohod na vladno palačo na Gregorčičevi ustanovljena 22. oktobra 2011, pušča odprte vse možnosti. Očitno je odprta tudi možnost, da se "nič ne odloči", kot je dejal na novinarski konferenci, na kateri je Alenki Bratušek čestital za soglasje h kandidaturi za vodenje največje vladne stranke. Sam se o kandidaturi še ni želel izreči.

Ko pingvini zamrznejo Janković formalizmom nikoli ni posvečal posebne pozornosti. Tudi takrat, ko je januarja letos na kongresu PS pod pritiskom javnosti, sodelavcev v stranki in tudi nekdanjega predsednika republike Milana Kučana "inovativno" zamrznil status predsednika PS, čeprav statut stranke te možnosti ne predvideva. V resnici je šlo za odstop, ki pa ga je moral dva meseca pozneje vendarle formalizirati tudi s podpisom. Ta je bil pogoj za sestavo vlade pod taktirko Alenke Bratušek.

A ljubljanski župan je v svojem slogu dodal svoj pogoj: "Podpisani Zoran Janković odstopam s funkcije predsednika PS z datumom imenovanja nove vlade pod vodstvom Alenke Bratušek. Srečno, Slovenija!"

Preslišani scenarij najvišjega organa Tudi zaradi "inovativnega" pristopa k volitvam, na katerih Janković nastopa, ni rečeno, da bomo po 2. oktobru, ko se izteče rok za soglasje h kandidaturam za predsednika stranke, res izvedeli, kakšen scenarij si je zamislil nekdanji predsednik uprave Mercatorja. V torek je namreč dejal, da se bo glede kandidature odločil do kongresa, čeprav po 2. oktobru kandidatur ni več mogoče vlagati. "Kongres je najvišji organ vsake stranke. Kongres lahko dovoli ali pa ne dovoli, karkoli," so bile besede, ki bi jih marsikdo iz kroga Bratuškove verjetno najraje preslišal.

Usodni 2. oktober Ne glede na te besede pa je procedura jasna. Izvršni odbor stranke bo po 2. oktobru pregledal evidentirane kandidate, ki morajo do takrat podati soglasje h kandidaturi (Bratuškova je to že storila, evidentiran je tudi Janković). Nato bo dokončno določil kandidatno listo in način glasovanja, teoretično pa bi lahko katerega od kandidatov tudi izločil. A težko je verjeti, da bi se to zgodilo Jankoviću, če bi se "prijavil".

Boj ali mesarsko klanje? Če bi ustanovitelj PS kandidiral, bi se zgodil ne boj, ampak mesarsko klanje, ki bi stranko razcepilo. Če smo natančni, bi morala predsednica vlade v tem primeru še pred kongresom umakniti soglasje h kandidaturi za vodjo stranke. Poleti je namreč zagotavljala, da ne bo kandidirala, če se bo za vodenje stranke potegoval tudi Janković. Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer pa je julija na eni od novinarskih konferenc prepričano dejal, da lahko "v primeru Zorana Jankovića ali Alenke Bratušek kandidira samo eden".

Močni kandidat, ki ne kandidira To je seveda mogoče, a zdi se verjetno, da Janković ne bo miroval niti v primeru, da ne bo kandidiral. Do 19. oktobra bi lahko stopnjeval napetost, glede na svoje besede o tem, da lahko kongres kot najvišji organ odloči karkoli, pa morda pripravlja kakšno grenko presenečenje za podpornike Bratuškove. A na drugi strani se zdi, da je premierki in njenemu krogu naklonjenih vse več odločevalcev in članov PS, ki se tudi zavedajo, da so vladni in parlamentarni mandati v primeru Jankovićeve vrnitve ogroženi.

To ni moja zgodba Morda bo tudi zaradi tega Janković ugotovil, da PS ni več njegova zgodba, in se bo lotil kakšnega novega nacionalnega projekta. Vsekakor pa jo v primeru njegovega odhoda stranka ne bo odnesla brez prask.

Ljubljanski župan je v Ljubljani nepremagljiv, v nacionalni politiki pa je grenak poraz že doživel. Po neuspešnem sestavljanju vlade je začel izgubljati vpliv tudi v stranki, a to nikakor ne pomeni, da ni več močan igralec. Vsekakor bo po 19. oktobru jasno, ali je šlo za resen spopad v stranki ali pa je bila v igri tudi igra za javnost.