Torek, 1. 3. 2016, 15.56
8 let, 7 mesecev
Bo Erjavec zaradi "improvizirane" zunanje politike ob stolček ministra?
Današnja interpelacija je druga v mandatu predsednika vlade Mira Cerarja. Že lani so opozicijski poslanci neuspešno interpelirali notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.
V interpelaciji, pod katero so se podpisali vsi poslanci NSi in SDS, Karlu Erjavcu očitajo "vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike". Očitajo mu, da zunanje politike ne vodi v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa državni zbor, in s tem krši 2. člen Zakona o zunanjih zadevah in opušča nadzor nad diplomati, ki so zagrešili hude nepravilnosti.
Izpostavljajo, da se je zaradi Erjavčevih nepremišljenih, neodgovornih in nedržavotvornih izjav v zvezi z zaupnim postopkom arbitraže o meji s Hrvaško, priznanjem Palestine in migrantsko krizo zmanjšala kredibilnosti države.
Izpostavlja, da so ravno v času njegovega ministrovanja začeli sistematičen nadzor diplomatskih predstavništev s ciljem odprave pomanjkljivosti pri delu veleposlanikov, in zagotavlja, da so do zdaj odkrili le manjše nepravilnosti. A na Policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da trenutno vodijo predkazenski postopek, ki se nanaša na določene nepravilnosti pri poslovanju enega izmed veleposlaništev. Več informacij zaradi tajnosti postopka niso želeli razkriti.
Erjavec zavrača tudi očitke o klientelističnem kadrovanju in žogico vrača opoziciji. "Kar zadeva veleposlanike in generalne konzule, na koncu daje mnenje odbor za zunanjo politiko, ki ga vodi poslanec NSi Jožef Horvat," je povedal Erjavec.
Erjavec je Toninove očitke zavrnil, poslanca NSi označil za lažnivca in ga pozval, naj besede podkrepi z dokazi. Pojasnil je, da je vikend od leta 2002 v lasti njegove žene, glede afere Patria pa je dejal, da je bil obtožen zgolj nevestnega dela.
Nekdanji večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel je prepričan, da je interpelacija zoper Erjavca upravičena, njegova zamenjava pa bi bila koristna za državo. Kot pravi, je bil Karl Erjavec že minister za marsikaj, zunanje zadeve pa se najmanj skladajo z njegovo sposobnostjo in položajem. "Slabo govori tuje jezike, kar prikriva. Je predsednik upokojenske stranke, ki nima korelata v EU, torej je neposredno izločen iz evropskih strankarskih razprav. Erjavca ne zanima zunanja politika, ampak ugleden politični položaj," je oster Rupel.
Poudarja, da Erjavec ni tvorec zunanje politike, ampak je ta v rokah Milana Brgleza in Mira Cerarja, nosi pa odgovornost, da je Slovenija danes v mednarodnih odnosih neprepoznavna, saj nima jasne predstave o tem, kaj se dogaja.
Po njegovem mnenju Erjavec nosi odgovornost za migrantsko problematiko, arbitražni škandal s Hrvaško, odsotnost slovenskega pogleda na prihodnost EU, nekritičen odnos do ruske politike in izključitev Slovenije iz kroga prijateljev ZDA. "Slovenija je nazadovala v EU in na različnih lestvicah uspešnosti tudi po zaslugi Erjavca," razmišlja Rupel.
Evropski poslanec in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl na podlagi svojega dolgoletnega delovanja v državah z utečeno parlamentarno demokracijo zagotavlja, da se instrument interpelacije v njihovih parlamentih uporablja "v primerih, ko gre za zelo utemeljene obtožbe vlade ali posamičnih ministrov za dejanja, ki škodijo državnim interesom, ki pomenijo hudo odstopanje od dovoljenih standardov državne politike in v nekaterih primerih, ko gre za kršenje norm integritete visokih državnih funkcionarjev".
Tako je kritičen do opozicije, ki ji očita, da po interpelaciji največkrat poseže tedaj, ko uresničuje svoje kratkoročne taktične zamisli in sporoča, da želi destabilizirati vlado. O interpelaciji proti Erjavcu pravi, da je utemeljena z argumenti, ki spadajo v orodjarno dnevne politike. Po njegovem mnenju Erjavec svoje delo opravlja korektno in nesporno.
Razočaran je, da v Sloveniji ni velikega zanimanja za zunanjo politiko države, tako "tudi minister nima opore za to, da bi Slovenija s svojimi izvirnimi stališči prispevala k umirjanju mednarodnega položaja ali reševanju kriz, ki vodijo v stanje, v katerm živimo prav zdaj, z begunsko krizo kot posledico zgrešenih intervencij in vojn".