V štirih letih vsi javni uslužbenci do višjih plač: najvišja 8750 evrov bruto?

Tisti javni uslužbenci, ki prejemajo manj kot 1.250 evrov bruto, kolikor znaša minimalna plača in kolikor bo po novem vreden prvi plačni razred, s 1. januarjem prejeli celotno razliko med zdajšnjo in višjo plačo.

Na novi plačni lestvici je med najnižjo in najvišjo plačo predvideno razmerje ena proti sedem. To bi ob minimalni plači 1250 evrov bruto pomenilo najvišjo osnovno bruto plačo v višini 8750 evrov. Danes najvišja osnovna bruto plača v javnem sektorju znaša dobrih 5400 evrov bruto.

Ob vstopu v nov plačni sistem noben javni uslužbenec ne bi imel plače, ki bi bila nižja od minimalne. Obenem želijo zagotoviti, da bi tudi vnaprej ostalo tako. Kot so zapisali v danes podpisani dokument, se javnega uslužbenca v primeru, da bi bil uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je višja od minimalne plače. Vsake štiri leta pa se nato preveri učinke te določbe in po potrebi izvede pogajanja za zagotovitev ustreznih razmerij.

Plače se prihodnje leto z inflacijo ne bi usklajevale. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek. V novem sistemu, in sicer prvič v letu 2029, pa bi veljal avtomatizem, in sicer bi se plače s 1. majem vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če bi pred tem dosegli drugačen dogovor.

Spremembe pri dopustih

Javnim uslužbencem naj bi se s prehodom v nov plačni sistem in odpravo plačnih nesorazmerij plače v povprečju dvignile od 25 do 30 odstotkov. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvega bi izplačali s 1. januarjem 2025, zadnjega s 1. januarjem 2028. Načeloma naj bi v prvih petih obrokih izplačali po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Med sindikati in vlado usklajena rešitev glede dopustov predvideva, da bi javni uslužbenci, ki so sedaj do dodatnih pet dni dopusta upravičeni ob dopolnjenem 50. letu, teh dodatnih pet dni dobili šele po 55. letu starosti, kar naj bi bilo v polnosti uveljavljeno po letu 2023, do takrat pa bi veljalo prehodno obdobje. V predlogu novega plačnega zakona so ostali neusklajeni predvsem nekateri členi glede dodatkov, še izhaja iz dokumenta.

Kako dogovor komentirata Štrukelj in Boštjančič?

Ob podpisu dokumenta je Branimir Štrukelj, eden od dveh glavnih pogajalcev sindikatov javnega sektorja, kot morda najbolj ključen element izpostavil prehod iz sedanjega v nov plačni sistem. Ta je zdaj "na neki način verificiran" in med pogajalci obstaja soglasje, kako ga bodo izpeljali.

Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič, je poudaril, da ob vstopu v novi sistem noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. "Dogovorjeno je, da se bodo vsaka štiri leta preverjali učinki določbe, ki se nanašajo na to minimalno plačo, in da se po potrebi izvedejo pogajanja, v katerih se dogovori ustrezno razmerje med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda ter plačno lestvico."

Po njegovih besedah pa se jim je uspelo na splošni ravni dogovoriti tudi glede kriterijev za letni dopust v javnem sektorju, a se bo še treba dogovoriti glede specifik pri dopustih po posameznih plačnih stebrih.

Zakaj se niso dogovorili že do poletja?

Da jim pogajanj ne bo uspelo končati do poletnih dopustov, kar je bil prvotni cilj, je bilo jasno že dlje časa. A so se na vladni in sindikalni strani strinjali, da se morajo, če želijo, da bi novi plačni sistem začel veljati 1. januarja 2025, pred dopusti poskusiti dogovoriti o ključnih točkah oz. narediti največ, kar lahko.

Štrukelj je pojasnil, da ne gre za formalen dokument, ki bi zavezoval sindikate ali vlado, je pa izjemno pomemben za pogajalce, "da gremo na neki način s to inventuro, kaj smo se dogovorili in kaj se moramo še dogovoriti, naprej v pogajanja". Po njegovih besedah z Jakobom Počivavškom kot vodji sindikalnih pogajalskih skupin s parafiranjem dogovora pritrjujeta temu, kar so se doslej dogovorili, dogovor pa bodo na koncu podpisovali reprezentativni sindikati.

Optimizem ali pesimizem?

"Parafa današnjega dogovora seveda ni zaključek pogajanj, to ni končen dogovor. Gre za neki pregled stanja usklajenosti na današnji dan, kljub temu pa kaže na to, da nam je pogajalcem v vsej tej kompleksnosti zadev uspelo zbližati stališča, zbližati predloge in nekatere zadeve tudi uskladiti," je poudaril Počivavšek. Dodal je, da bi, če bi ga nekdo pred 14 dnevi vprašal, ali je optimističen, da se lahko jeseni pogajanja končajo, verjetno odgovoril drugače kot danes.

Milijarda in pol za zvišanje plač

Strinjal se je z ministrom Boštjančičem, da gre za dobro popotnico za jesenski del pogajanj. Boštjančič je pojasnil, da upajo, da bodo tega sklenili v prvi polovici septembra. Na novinarsko vprašanje, ali je denar za plačno reformo – ta naj bi bila vredna 1,4 milijarde evrov – zagotovljen, pa je dogovoril, da bi bilo neresno pričakovati, da se finančni minister pogaja in vodi pogajalsko skupino brez neprestanega izračuna učinkov na javnofinančno blagajno. Prav zaradi teh omejitev so pogajanja tako kompleksna in trajajo tako dolgo, je dodal.

Novice Korak naprej: vlada in sindikati napovedali podpis dokumenta

Novice Vlada in sindikati javnega sektorja korak bližje dogovoru

Novice Vlada in sindikati javnega sektorja na krovnih pogajanjih predvidoma še zadnjič pred dopusti