Sreda, 2. 10. 2024, 8.00
8 ur, 19 minut
Bliža se končni rok za ureditev pravice do odklopa
Delodajalci morajo najpozneje do 16. novembra sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa, sicer jim grozi globa. Številni trgovci so pravico do odklopa že uredili.
Pravica do odklopa omogoča delavcu, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. Ali bodo uredile pravico do odklopa, je prepuščeno posameznim državam članicam EU. Slovenska vlada se je odločila, da bo pravico do odklopa opredelila kot obvezno, in jo je vnesla v 142.a člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da morajo za zagotovitev omenjene pravice delodajalci sprejeti določene ukrepe. Ker kolektivna pogodba za trgovino, ki velja do 30. junija 2026, pravice do odklopa ne ureja, morajo delodajalci do 16. novembra sprejeti ukrepe, s katerimi zaposlenim zagotavljajo to pravico. V praksi bo ta pravica najpogosteje urejena v podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca, lahko tudi z dopolnitvijo katerega od že veljavnih aktov, ki urejajo organizacijo delovnega časa. Pri ureditvi pravice do odklopa morajo delodajalci upoštevati z zakonom določen postopek.
Vidiki, na katere morajo biti delodajalci pozorni
Če pri delodajalcu ni sindikata, je treba pred sprejetjem ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa pridobiti mnenje sveta delavcev ali delavskega zaupnika, ki se o predlogu predvidenih ukrepov za zagotovitev te pravice izreče v največ osmih dneh, do mnenja se nato opredeli še delodajalec. V podjetjih, kjer ni opisanih načinov zastopanja delavcev, delodajalec o ukrepih za zagotovitev pravice do odklopa obvesti delavce na običajen način komuniciranja, na primer na oglasni deski, po e-pošti, z internim novičnikom ...
Pomembno je, da delodajalec z vidika organizacije dela določi takšne ukrepe, da bodo delavci vedeli, kdaj se jim, na primer, ni treba javiti na telefon ali odgovoriti na e-pošto. Določiti je treba tudi morebitna odstopanja ali izjeme od tega pravila (na primer višja sila), vklop sporočila o odsotnosti, iz katerega je razvidno, da zaradi odsotnosti delavca pošiljatelj ne bo prejel odgovora na e-sporočilo, in preusmeritev telefonskih klicev. Koristno je tudi ozaveščanje o pravici do odklopa in o negativnih učinkih stalne povezljivosti prek digitalnih orodij.
Nekateri trgovci že uredili to pravico delavcev
Trgovinska zbornica Slovenije je z obveznostjo ureditve pravice do odklopa svoje člane že pred časom seznanila prek zborničnega glasila in v okviru TRGOVINKO-ve delovnopravne klepetalnice, kjer članom med drugim svetujemo tudi o aktualnih zakonodajnih vprašanjih, dodaja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik. Nekateri člani imajo pravico do odklopa že urejeno, za kar so poskrbeli v povezavi z opravljanjem dela na daljavo, medtem ko se drugi na ureditev te pravice intenzivno pripravljajo. Predvsem manjši trgovci, mikro in mala podjetja, so kot pomoč za pripravo ukrepov med svojimi zaposlenimi opravili ankete o tem, kakšne ukrepe pričakujejo, nekateri pa se odločajo za nadgradnjo informacijske podpore za zagotavljanje predvidenih ukrepov, kar pa terja nekoliko več časa.
Trgovinska zbornica Slovenije zainteresirane vabi, da se udeležijo tudi naslednje brezplačne TRGOVINKO-ve delovnopravne klepetalnice, na kateri bodo v uvodnem delu to zakonodajno novost predstavili predstavniki ministrstva, pristojnega za delo. Klepetalnica bo potekala v četrtek, 17. oktobra 2024, 13. uri prek platforme Zoom in vsekakor predstavlja dobro priložnost za izmenjavo pogledov, stališč in rešitev. Zato vse zainteresirane vabimo, da se nam na klepetalnici pridružijo in se tako pravočasno pripravijo na izvajanje nove zakonodajne obveznosti, vabi predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Kršitve in sankcije
Zakon za kršitev oziroma za to, ker podjetje nima urejene pravice do odklopa, določa naslednje kazni in sankcije:
- Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec kršil pravico do odklopa, je dokazno breme na strani delodajalca.
- Z globo od 1.500 do 4.000 EUR se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotavlja pravice do odklopa skladno z zakonom. Globa za manjšega delodajalca znaša od 300 do 2.000 EUR, za delodajalca posameznika od 150 do 1.000 EUR in za odgovorno osebo pravne osebe od 150 do 1.000 EUR.
Hkrati vabimo, da se zainteresirana podjetja čim prej prijavite in se nam pridružite na našem osrednjem letnem dogodku v trgovini, že 18. Strateški konferenci o trgovini z nazivom "Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu potrošniku?", ki bo potekala v torek, 12. novembra 2024, ob 8.30 na Brdu pri Kranju. Program in prijavnica sta na voljo na spletni strani TZS: www.tzslo.si. Vljudno vabljeni!
