Arbitražni maraton z ustno obravnavo vstopa v sklepno fazo

Prvi dan ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je minil brez presenečenj za slovensko stran, je povedala slovenska agentka v arbitraži Simona Drenik. "Danes smo poslušali zagovor hrvaške strani. Lahko povem, da za nas ni bilo presenečenj. Njihov zagovor je potekal po naših pričakovanjih," je povedala Drenikova.

Slovenska ekipa že na sestanku Hrvaška predstavitev argumentov je potekala od 14. do 17. ure in slovenska ekipa se je po končanem prvem dnevu že sestala na sestanku. Kot je pojasnila Drenikova, bodo "pregledali današnjo hrvaško argumentacijo in se dogovorili, ali bo treba našo argumentacijo, ki jo imamo v veliki meri že pripravljeno, kako spremeniti, da se odgovori še na nekatera vprašanja, ki jih je Hrvaška izpostavila". "Kot pa sem rekla, ni bilo presenečenj glede predstavitve," je dejala.

Obravnava bo potekala za zaprtimi vrati Slovenija bo prvič na vrsti v četrtek. Obravnava, ki sledi memorandumom in protimemorandumom ter na željo Slovenije še tretjemu krogu izmenjave pravnih mnenj, bo potekala za zaprtimi vrati, čeprav je Slovenija izrazila željo, da bi bila javna, a Hrvaška v to ni privolila. Sodišče je sicer odločilo, da bo po koncu obravnave objavilo povzetek obravnave.

Da gre za pomembno stvar, dokazuje prisotnost obeh zunanjih ministrov na obravnavi. Hrvaška ministrica Vesna Pusić je v Haagu danes, slovenski minister Karl Erjavec pa v petek, vendar v razpravi ne bosta sodelovala.

Pusićeva: Govorila sem zgolj o dejstvih Kot je dejala Pusićeva po koncu prvega dne, danes ni govorila o samem predmetu arbitraže, temveč zgolj o dejstvih, da je bil arbitražni sporazum ratificiran v hrvaškem saboru in v državnem zboru ter potrjen na slovenskem referendumu.

Ocenila, da je bila hrvaška predstavitev "zelo kakovostna" Na novinarsko vprašanje ali je bila slovenska stran presenečena nad katerim od hrvaških argumentov, je Pusićeva dejala, da je to treba vprašati slovensko stran, ki ve, kaj je pričakovala in kaj je slišala. Ocenila pa je, da je bila hrvaška predstavitev "zelo kakovostna".

Ali bi končna zavezujoča razsodba lahko poslabšale dobrososedske odnose? Novinarje je zanimalo tudi, ali bi končna zavezujoča razsodba lahko poslabšale dobrososedske odnose med Hrvaško in Slovenijo. Pusićeva je odgovorila, da že dejstvo, da sta se državi skupaj odločili za mednarodno arbitražo, kaže, da se državi strinjata v velikem številu tematik, vključno s tem, da je spor treba urediti. "Vsekakor menim, da lahko samo pomaga našim odnosom," je dejala.

Pusićeva pričakuje, da bo sodišče razsodilo v skladu s pravili in mednarodnim pravom Pred začetkom obravnave je Pusićeva izjavila, da se začenja zadnja faza zelo pomembnega postopka. "Glede na to, da hrvaška država, vlada in narod pripisujejo velik pomen postopku in avtoriteti institucije (arbitražnega sodišča), je moja navzočnost dokaz in potrdilo tega," je dejala. Pričakuje, da bo arbitražno sodišče razsodilo v skladu s pravili in mednarodnim pravom. Kot je spomnila, sta se Hrvaška in Slovenija zavezali, da bosta spoštovali odločitev sodišča.

Premier Milanović: Kakršna koli bo odločitev, jo bomo sprejeli "Kakršna koli bo odločitev arbitražnega sodišča, ne glede na to, ali bo v skladu z voljo Hrvaške ali ne, jo bomo sprejeli. Enako velja tudi za Slovenijo," pa je izjavil hrvaški premier Zoran Milanović po srečanju s črnogorskim kolegom Milom Đukanovićem v Zagrebu. Milanović je pojasnil, da so vloge in pravila v arbitražnem postopku jasno in natančno določena, ter da se ve, kdo odloča in kje je treba odločitve sprejeti.

Ustna obravnava v dveh krogih Ustna obravnava bo potekala v dveh krogih. Hrvaška je začela danes ter bo nadaljevala v torek dopoldne in popoldne. Po prosti sredi bo v četrtek dopoldne in popoldne ter v petek dopoldne na vrsti Slovenija. Po prostem koncu tedna se bo krog ponovil. Hrvaška bo svoje argumente predstavljala v ponedeljek in torek, Slovenija pa bo imela končno besedo v četrtek in petek.

Spor nastal z razglasitvijo neodvisnosti obeh držav Mejni spor med državama je nastal z razglasitvijo neodvisnosti obeh držav leta 1991. Diplomatske komisije za mejo, ki so nastale z namenom določitve in označitve 670 kilometrov dolge meje od tromeje z Madžarsko do morja, niso povsem razrešile težave natančne razmejitve.

Mešana diplomatska komisija za ustanovitev in demarkacijo slovensko-hrvaške meje in končni sporazum o meji je med letoma 1993 in 1998 rešila vsa odprta kopenska vprašanja razen štirih območij (Prekmurje, Sekuliči, Tomšičeva parcela – Snežnik in Dragonja z morsko mejo), Dragonja in morska meja pa sta ostali nerešeni vprašanji.

Srž spora morska meja Srž spora med državama je meja na morju. Izhod na odprto morje je Slovenija razglasila za svoj vitalni interes. Vprašanje morske meje je še dodatno zapletel arbitražen sporazum, ki je napisan v angleščini, saj si slovenska in hrvaška stran različno razlagata besedo "junction". Slovenija trdi, da gre za teritorialno povezovanje našega morja z odprtim morjem, ne pa za povezovanje oziroma stik, kot trdi hrvaška stran, ki bi slovenske vode z odprtim morjem povezala brez zmanjševanja hrvaških voda v Piranskem zalivu.

V skladu z leta 2009 podpisanim arbitražnim sporazumom (podpisala sta ga tedanja premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor) je naloga arbitražnega sodišča v skladu s pravili mednarodnega prava določiti potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, v skladu z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načeli dobrososedskih odnosov pa še stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij.

Odločitev arbitrov zavezujoča Arbitri so predsednik Gilbert Guillaum ter člani Bruno Simma, Vaughan Lowe, Budislav Vukas in Jernej Sekolec. Odločitev Stalnega arbitražnega sodišča, znana naj bi bila v letu dni, je za obe strani zavezujoča.

Tako Ljubljana kot Zagreb pred ustno obravnavo in končno odločitvijo sodišča izražata optimizem. Slovensko 30-člansko ekipo v Haagu bodo vodili agentki na MZZ Simona Drenik in Mirjam Škrk ter odvetniki pod vodstvom Alaina Pelleta. Drenikova je optimistična, da je Slovenija pripravila dobro argumentacijo, s katero bo prepričevala arbitre.

Arbitraža naj bi stala okoli pet milijonov evrov.