Analitika: Novi obrazi potrebni, a oblasti ne bi prevzeli kar takoj

Politična analitika Matevž Tomšič in Drago Zajc ob tem menita, da so obrazi potrebni, a dvomita, da bi bili sposobni kar takoj prevzeti oblast.

Novi obrazi a stare politične skupine? Predavatelj na fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matevž Tomšič je prepričan, da z novimi političnimi obrazi ali političnimi strankami "ni nič narobe", težava pa nastane takrat, kadar se za temi obrazi skrivajo "neke stare, etablirane politične skupine", ki skušajo preko njih igrati neko zakulisno vlogo". "Zato moramo ideje o tem, da bo novi obrazi rešili vse težave, jemati z določeno skepso," opozarja.

Nova stranka, ki bi se pojavila pred volitvami, bi po njegovem mnenju lahko uspela, "posebej v današnjem položaju, ko je nezadovoljstvo z obstoječo politiko visoko", je pa po njegovem vprašanje, če bi lahko dosegla relativno večino in dobila mandatarja: "Vsaka stranka je na začetku nova stranka. Primeri, ko nova stranka kar takoj prevzame oblast, so zelo redki. Za to, da se neka stranka uveljavi, je vsaj v starih demokracijah potreben določen čas."

Predavatelj na Fakulteti za družbene vede Drago Zajc pri novih obrazih in novih strankah vidi še eno težavo, namreč v tem, da je nove obraze zelo težko najti. Nove obraze bi morale po njegovem mnenju zato ustvariti predvsem same stranke, ki pa tega v tem trenutku niso sposobne: "Naše stranke namreč nimajo kakšnih širših političnih vodstev, da bi lahko v trenutku ustrezno nadomestile predsednika, ki je izgubil zaupanje volivcev, saj vse bolj ali manj temelji na posameznikih, ki da so nezamenljivi."

"Vstopanje strank v politični prostor zelo težavno" Bi morali potemtakem nove obraze iskati zunaj obstoječih strank? Zajc tudi o tem dvomi. "Poleg tega obstaja nevarnost, da bomo dobili spet neko novo, povsem neizkušeno stranko," pravi. Dodaja tudi, da je vstopanje strank v politični prostor zelo težavno: "Veliko prej se zgodi, da kakšna odide."

Zajc je sicer prepričan, da so novi obrazi v slovenski politiki potrebni, za to pa vidi več razlogov. Treba je povrniti kredibilnost politiki ter zaupanje v institucije našega političnega sistema in nenazadnje v pravno državo. Prav tako je treba povrniti zaupanje v to, da lahko država v nekem doglednem času izplove iz gospodarske krize, ki ni samo gospodarska, ampak je tudi kriza vrednot. Tega pa ne bomo narediti po bližnjicah in z obljubami o nekakšnih svetlih poteh, pač pa lahko to veliko lažje naredijo novi obrazi, pravi.

Kot alternativa, ki bi bila sposobna prevzeti oblast, se razglaša tudi nekdanja vladna stranka DeSUS. Njen predsednik Karl Erjavec celo napoveduje, da je DeSUS edina stranka, ki je sposobna premagati SDS, ki že nekaj časa vodi v javnomnenjskih raziskavah. A oba analitika o tem dvomita.

Tomšič: Erjavčeve možnosti zelo majhne Tomšič je prepričan, da so Erjavčeve možnosti za kaj takega zelo majhne. "Gre za dokaj atipično, dokaj populistično stranko, ki je vezana na neko interesno skupino, zato ne verjamem, da ji bo uspelo narediti ta preboj. Lahko dobi tam nekje do 10 odstotkov glasov, dvomim pa, da kaj bistveno več," napoveduje.

Zmaga DeSUS se ne zdi realna niti Zajcu, pri tem pa kot razlog navaja podobne razloge kot Tomšič: "DeSUS namreč ni nobena prava stranka. Je pač neko interesno združenje, ki se bori zgolj za nek določen spekter interesov, ki niso nujno v interesu celotne države."

In kam bodo potem odšli glasovi morebitnih razočaranih volivcev Zares in SD, če ne k DeSUS. "Del slednjih bo zanesljivo odšel med "nevolivce". Je pa vse odvisno od tega, kaj se bo v prihodnje dogajalo na levici," pravi Tomšič. Zajc pa o tem ni povsem prepričan. Možnosti so tri: da bodo odšli k DeSUS, da bodo odšli med "nevolivce" ali pa bodo odšli h kakšni novi stranki, napoveduje.

Pozitivne in negativne plati predvolilnega povezovanja Predsednik SDS Janez Janša je na sredini novinarski konferenci izrazil željo, da bi stranke, ki so v prejšnjem mandatu oblikovale vlado, pred volitvami sklenile vsaj bolj ohlapno koalicijo. Tomšič takšno željo prvaka SDS ocenjuje kot "stvar konkretnega političnega trenutka". Takšno povezovanje ima lahko sicer po njegovi oceni tako pozitivne kot negativne plati. "Pozitivna plat je, da stranke podajo neke bolj jasne zaveze, da volivec ve, kaj lahko pričakuje od določene stranke. Na drugi strani pa si lahko stranka s tem zmanjša svoj manevrski prostor," pravi.

Tako izraženo željo Janše analitik vidi kot poskus vzpostaviti "še nekoliko širšo predvolilno platformo, kot je bila pred volitvami 2004, ko so pomladne stranke javnosti dale prepoznavno vedeti, da nameravajo nastopiti skupaj". Tudi on pa je opazil, da se stranke na Janševo pobudo niso odzvale "ravno z intuziazmom". Predvsem SLS verjetno računa, da si bo s tem, ko bo pokazala, kako neodvisna je od SDS, razširila svoj manevrski prostor, pravi.

Zajc: Oblikovanje predvolilnih koalicij ni smiselno Oblikovanje predvolilnih koalicij, tudi takšne, kot jo je v sredo nakazal Janez Janša, po mnenju predavatelja na FDV ni smiselno, saj ima vsaka stranka svojo odgovornost: "Vsaka stranka ima svojo odgovornost. Ne moremo kar vnaprej oblikovati neke nove protikoalicije, saj bi se ta odgovornost izgubila." Meni sicer, da bi bilo prav, da pridemo do predčasnih volitev.