Srdjan Cvjetović

Ponedeljek,
6. 2. 2017,
15.06

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,25

3

Natisni članek

Natisni članek

gensko spremenjeni organizmi gensko spremenjena hrana Dejan Židan hrana živila kmetijstvo GMO GSO Mišo Alkalaj Borut Bohanec

Ponedeljek, 6. 2. 2017, 15.06

7 let, 1 mesec

GSO: kaj je res, kaj ni res

Alkalaj: To knjigo bi morala izdati država, še preden se je lotila urejanja zakonov!

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,25

3

koruza | Foto Reuters

Foto: Reuters

Tematika gensko spremenjenih organizmov (GSO) ostaja še vedno ena od tistih, s katero se ustrahuje javnost in v kateri politika prevladuje nad znanostjo, sta prepričana avtorja slovenske knjige o GSO.

GSO je kot tema pravzaprav prerasla samo sebe, je prepričan eden od avtorjev knjige Kaj je res, kaj ni res o GSO ter predstojnik katedre za rastlinsko biotehnologijo, tkivne kulture, žlahtnjenje rastlin in citogenetiko na ljubljanski Biotehnični fakulteti Borut Bohanec. "Saj se sploh ne razpravlja več o tem, kaj naj bi bilo slabega z GSO, temveč le o tem, kdo bo pobral več zaslug za to, da ne pridejo do kmetov ali potrošnikov, vsaj v našem delu sveta," je opozoril Bohanec.

Bohanec: Naj si vsak ustvari svoje argumentirano mnenje!

Po prvi izdaji knjige, ki je izšla predlani in hitro pošla, sta Bohanec in drugi soavtor, publicist Mišo Alkalaj, pripravila drugo izdajo, ki so jo okrepili s fotografijami in še nekaterimi novimi spoznanji.

"Gre za dopolnjeno izdajo knjige, ki je bila na voljo prek brezplačne razdelitve knjižnicam, ker je kot izdajo javnega zavoda, v tem primeru Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ni bilo dovoljeno prodajati. Namen knjige je omogočiti vsakemu, da si o problematiki ustvari svoje argumentirano mnenje," je pojasnil Bohanec.

"Ali imamo dovolj domišljije, dovolj poguma in predvsem razumnosti, da izkoristimo obstoječe znanje v dobrobit človeka?" se sprašuje Borut Bohanec. | Foto: Bor Slana "Ali imamo dovolj domišljije, dovolj poguma in predvsem razumnosti, da izkoristimo obstoječe znanje v dobrobit človeka?" se sprašuje Borut Bohanec. Foto: Bor Slana

Alkalaj: Javno mnenje ustvarja neznanstvena propaganda poklicnih okoljevarstvenikov

"To knjigo bi morala izdati država s ciljem obveščanja javnosti o tej pomembni temi, še preden bi se sama lotila zakonskega urejanja tega področja," je kritično vedenje države in zlasti kmetijskega ministrstva komentiral Alkalaj.

Ministru Dejanu Židanu očita, da njegov odklonilni odnos in oblikovanje zakonov, ki drakonsko prepovedujejo gojenje in uporabo GSO, nimata podpore niti v eni znanstveni raziskavi: "Minister Židan celo v javnih medijih priznava, da njegov pristop ustvarja javno mnenje – tisto, ki se je ustvarilo zaradi neznanstvene propagande poklicnih okoljevarstvenikov. Za te so GSO in večina drugih tehnologij, ki so človeka pognale iz kamene dobe, ideološko nesprejemljivi."

Gensko spremenjena soja z romunskih polj | Foto: Reuters Gensko spremenjena soja z romunskih polj Foto: Reuters

"To je igra čustev, ne zmaga razuma!"

Bohanec je prepričan, da so za zaviranje GSO zainteresirani številni: politiki, samooklicani okoljevarstveniki, ideologi ekološke pridelave, rumeni in manj rumeni mediji, potrošniške organizacije … "Strašijo z vsem po vrsti, to je igra čustev, ne zmaga razuma. Tako boste videli majhne otroke s transparenti proti GSO, zapise o raku, impotenci, pesticidih in še in še."

Glavni razlog za to, da je javnost, vsaj v našem delu sveta, naklonjena uporu proti GSO, ne pa znanstvenikom, ki te argumentirano zagovarjajo, Bohanec vidi v tem, da se vsaj evropska javnost ni nikoli v resnici seznanila s številnimi prednostmi sodobnega izbora. "V ZDA so na primer vsaj kmetje zelo odločni zagovorniki, ker poznajo pozitivne učinke novih sort."

"V ZDA na veliko propadajo citrusi zaradi nove bakterijske bolezni. Strah pred GSO in izjemno počasen postopek sproščanja sta za zdaj učinkovito preprečila pridelavo gensko spremenjenih sort pomaranč, čeprav že več let obstojajo. Podobno v Sloveniji le vijemo roke nad propadom iglavcev, nihče niti ne opozori na to, da rešitev obstoja. V nekaj letih bi seveda lahko požlahtnili gensko spremenjene sorte iglavcev z zaščito proti lubadarjem, a se obnašamo kot v srednjem veku, v Angliji pravijo kot v muzeju kmetijstva," pravi Bohanec.

"Imamo ekonomijo, ki nagrajuje monopol"

Bohanec pogreša pozitivno promoviranje potrošniku neposredno namenjenih izdelkov, ki ga, kot pravi, ni skoraj nikjer na svetu. "Kot kaže, to ni v interesu velikih podjetij, ki se raje igrajo svoje monopolne igrice, kot da bi promovirala izjemne lastnosti marsikatere že dosegljive sorte."

"Imamo ekonomijo, ki nagrajuje monopol," mu pritrdi Alkalaj.

Nekaj premikov Bohanec vendarle zaznava: "Ena od regulatornih agencij je v ZDA ponudila povsem nov pristop vrednotenja, po katerem bo večina zdajšnjih sort izvzeta iz GSO-zakonodaje. Enako velja za genomsko preurejanje, kar nekaj nereguliranih sort je že na trgu. Prav tu so v kratkem času dosegli izjemne učinke. Podobno se dogaja v nerazvitih državah, recimo Bangladeš že na veliko prideluje proti insektom odporne jajčevce, pripravljajo pa se še na druge sprostitve, vključno z zlatim rižem."

Bohanec in Alkalaj želita s svojo knjigo vsakemu omogočiti, da si o problematiki GSO ustvari svoje argumentirano mnenje. Prepričana sta, da javno mnenje zdaj oblikujejo predvsem neznanstvena propaganda poklicnih okoljevarstvenikov in interesi partikularnih skupin, ki podpirajo monopole. | Foto: Srdjan Cvjetović Bohanec in Alkalaj želita s svojo knjigo vsakemu omogočiti, da si o problematiki GSO ustvari svoje argumentirano mnenje. Prepričana sta, da javno mnenje zdaj oblikujejo predvsem neznanstvena propaganda poklicnih okoljevarstvenikov in interesi partikularnih skupin, ki podpirajo monopole. Foto: Srdjan Cvjetović

Ključ objektivne informiranosti je v glavah potrošnikov

Prav dobri zgledi lahko veliko prispevajo k pravilnemu in objektivnemu informiranju javnosti o tej tematiki, je prepričan Bohanec. Kot primere navaja ričkovo (totrovo) olje z maščobnimi kislinami omega 3, paradižnik z ogromno količino resveratrola, korenček, ki preprečuje osteoporozo, riž, ki omejuje diarejo …

"Toda ključ uspeha objektivne informiranosti ostaja v glavah potrošnikov," meni Bohanec.

"Nasprotniki se argumentirane razprave izogibajo že desetletja"

Nasprotnih mnenj na predstavitvi knjige nismo slišali. Avtorja in založnik so na predstavitev povabili tudi vidne nasprotnike GSO, a so vsi povabilo odklonili. Eden izmed njih je knjigo označil za "korporacijski PR", kar avtorja ne preseneča. "To ni nič novega, nasprotniki se argumentirane razprave izogibajo že desetletja. O njihovih izjavah je škoda izgubljati besed, tisti z najmanj znanja se promovirajo z nekakšno kvaziznanstveno latovščino, da bi zveneli bolj učeno," jim odgovarja Bohanec.

"V kameni dobi so dihali naraven zrak, jedli samo bio pridelano hrano, niso uporabljali umetnih kemikalij, a vseeno živeli samo 30 let," poudarja Mišo Alkalaj. | Foto: Srdjan Cvjetović "V kameni dobi so dihali naraven zrak, jedli samo bio pridelano hrano, niso uporabljali umetnih kemikalij, a vseeno živeli samo 30 let," poudarja Mišo Alkalaj. Foto: Srdjan Cvjetović

"Brez tehnologije so živeli v kameni dobi"

Alkalaj ob tem poudarja pomen tehnologije, ki je vidno podaljšala pričakovano življenjsko dobo in izboljšala kakovost življenja. Do začetka 20. stoletja je v najbogatejših državah povprečna pričakovana življenjska doba komaj presegla 40 let, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je ta leta 2013 dosegla 71 let. "Razvoj medicine in širša dostopnost zdravstvene nege sta bistvena razloga za to, a najpomembnejši je napredek v pridelavi hrane. Skozi večino zgodovine človeške civilizacije je največ ljudi umiralo zaradi lakote ali posledic podhranjenosti."

Odklanja "sonaravno" življenje brez tehnologije in GSO, ker je človeštvo, kot pravi, to že izkusilo, in sicer v kameni dobi. "Takrat so dihali naraven zrak, jedli samo bio pridelano hrano, niso uporabljali umetnih kemikalij, a vseeno živeli samo 30 let. Filozof Thomas Hobbes je takratno življenje opisal kot osamljeno, revno, divjaško in kratko."

Ali imamo domišljijo, pogum in razumnost?

Zlorabe in pasti novih tehnologij, tudi GSO, ne izvirajo iz tehnologij samih, krive so zlorabe. Že navaden kuhinjski pripomoček v napačnih rokah lahko postane morilsko orožje, zato je treba poskrbeti, da z argumenti in znanstvenimi trditvami kritično in odgovorno sprejmemo vse nove tehnologije, ki prihajajo. Bohanec se (tudi v predgovoru knjige) sprašuje, ali imamo dovolj domišljije, dovolj poguma in predvsem razumnosti, da izkoristimo obstoječe znanje v dobrobit človeka.