Slovenka na Dunaju: Slovenci so bolj odprti kot Avstrijci #video

Že od mladih nog je 21-letna Sara Košak rada pela, plesala in nastopala, zato se je odločila, da bo iz svoje strasti do gledališke umetnosti zgradila kariero.

Sara je že kot majhen otrok pela v pevskih zborih ter hodila v glasbeno in plesno šolo. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl "Že kot majhen otrok sem pela v pevskih zborih ter hodila v glasbeno ter plesno šolo," je povedala Košakova, ki se je pozneje vpisala tudi na Umetniško gimnazijo v Ljubljani. Gimnazija ji je dala veliko, vsako leto je tako nastopala v končnih produkcijah in se v gledališče še bolj zaljubila.

"Take šole v Sloveniji ni"

Po končani gimnaziji se je morala vpisati na fakulteto, kjer pa je naletela na težavo: "Želela sem, da moj študij vsebuje vse to, kar rada počnem oziroma bi v prihodnosti vsaj približno rada počela." Muzikal je umetniška zvrst, ki združuje tri različne gledališke podzvrsti, in sicer petje, igro in ples: "Take šole v Sloveniji ni!"

"Za Dunaj sem se odločila precej spontano, vedela sem, da želim študirati v tujini, in glede na to, da je Dunaj mesto, ki je znano predvsem po svetovno znani glasbeni zgodovini in tem, da vlaga veliko sredstev v razne umetnosti, je bila pravzaprav zelo logična izbira. Zagotovo je bil plus tudi, da ni predaleč od doma," je razložila Košakova. "Želela sem, da moj študij vsebuje vse to, kar rada počnem oziroma bi v prihodnosti vsaj približno rada počela," pravi Sara.

Ker imajo v Avstiji drugačen način šolanja, je zamudila vse redne sprejemne izpite in se vpisala na fakulteto za družbene vede. Poleti je naletela na še eno šolo, ki je še izvajala izredne sprejemne izpite.

Učenje tapdanca na Akademiji na Dunaju

Video: Osebni arhiv

"Zdi se mi, da so tukaj veliko bolj praktično usmerjeni, predvsem če se že v srednji šoli usmeriš na neko področje, ti omogočajo, po mojem mnenju veliko več praktične izobrazbe in ponudijo več sredstev, kot pa jih premore Slovenija," je povedala Sara in dodala: "Ampak potem od tebe tudi več zahtevajo."

Kljub trudu in naporom, ki jih mora prestati med študijem, pravi, da ne bi mogla biti bolj zadovoljna z izobrazbo, ki jo prejema, "predvsem ker imam profesorje z ogromno izkušnjami in neverjetnimi referencami na tem področju ter tako od njih res dobivam koristne nasvete in pomoč za prihodnost".

Pri 18-ih letih se je iz Mengša preselila na Dunaj, da bi ulovila svoje sanje nastopanja v Muziklih.

"Vse skupaj je bilo zelo grozno"

Prvega septembra se je odpeljala na Dunaj, kjer je morala odigrati dva monologa, zapeti dve pesmi, eno hitro in eno balado, na koncu pa jo je čakal še plesni preizkus. Ker je sprejemne izpite uspešno opravila, je morala četrtega septembra že na prva predavanja: "Sploh še nisem imela stanovanja, pa sem že morala bivati na Dunaju."

Dva tedna je, kot pravi sama, kot nora iskala stanovanje, potem pa se je izpraznila soba v študentskih domovih Korotan. Študij muzikala na zasebni univerzi Jam Music Lab je, drugače kot sošolci, začela šele sredi septembra.

"Sploh še nisem imela stanovanja, pa sem že morala bivati na Dunaju," je povedala Sara.

Na Dunaj z osnovnim znanjem nemščine

"Moj študij je povsem v nemščini, kar je bilo sprva malce težavno," pripoveduje Sara, ki pravi, da je imela nekaj osnovnega znanja že iz srednje šole. Dokazala je, da jezik ne sme biti ovira: "Že samo s poslušanjem in interakcijo z ljudmi okoli sebe se veliko naučiš. Četudi gre najprej za strah, da boš kaj narobe rekel, se hitro naučiš tujega jezika."

Sara pravi, da z velikim veseljem študira na Dunaju: "Vse ima na dosegu roke, prvovrstne predstave, nešteto koncertov, galerije in muzeje, od prečudovitih razglednih točk do prelepih mestnih parkov, da arhitekture in energije ter raznolikosti v kulturi mesta sploh ne omenjam."

Da živi na Dunaju, pa je komaj opazila njena denarnica: "Seveda so najemnine malo dražje, saj je le Dunaj, vendar pa življenje ni nič dražje, kot pa če bi študirala v Ljubljani." Čeprav si sicer kuha sama, pravi, da bi z veseljem pojedla kaj na študentske bone, teh v Avstriji na žalost ni deležna.

Po nekaj mesecih je spoznala nove prijatelje, s katerimi se druži tudi zunaj akademije. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Od hudega domotožja do velikega zadovoljstva

Nastopa že od malih nog, z mjuzikli pa bi se rada tudi poklicno ukvarjala. Na začetku je imela študentka hudo domotožje, zato se je tudi večkrat vračala v Slovenijo: "Ko sem prvič prispela na Dunaj, je bil to zame velik šok, sploh ko se je moja mami odpeljala domov, takrat se mi je usedlo v misli, da sem sama v tuji državi, moja družina in vsi prijatelji pa so v Sloveniji 300 kilometrov stran."

"Vsak dan sem govorila z mami in prijateljicami, tudi nekajkrat potožila kakšno solzico, vendar sem kmalu začela sklepati nova prijateljstva," je še povedala.

"Slovenci so bolj odprti kot Avstrijci"

"Slovenci so bolj odprti kot Avstrijci. To se najbolj kaže v vsakdanjem pogovoru. Ko na primer spoznaš novega Slovenca, se z njim povežeš in že kar hitro lahko izveš vso njegovo življenjsko zgodbo. Včasih ti razkrije še kakšne intimne detajle in skrivnosti," pravi Košakova.

"Moj načrt je iti še malo bolj na sever, morda na Nizozemsko ali pa v Veliko Britanijo, in tam nadaljevati študij oziroma iskati delo," je o svojih načrtih še povedala Sara. Avstrijci so v tem primeru bolj zaprti od Slovencev, pravi 21-letnica. "Predvsem potrebujejo več časa, da ti zaupajo. Pa še potem s tabo ne delijo preveč. Pogovor o seksu jim je zelo neprijeten," še ugotavlja.

"Scena muzikala v Sloveniji je premajhna"

Sara pravi, da bi se z veseljem vrnila nazaj v Slovenijo, vendar pravi, da je za zdaj v Sloveniji scena muzikala čisto premajhna, da bi lahko od tega živela: "Moj načrt je iti še malo bolj na sever, morda na Nizozemsko ali pa v Veliko Britanijo, in tam nadaljevati študij oziroma iskati delo. Moje ambicije za prihodnost so za zdaj še precej odprte, seveda to vključuje nastopanje v večjih produkcijah, imam pa tudi še želje po nadaljnjem študiju, vendar se prepuščam toku."